Prepričani, da Janša ne bo vezal zaupnice

Novi predsednik Desusa Ljubo Jasnič predvidoma danes začenja pogovore s poslansko skupino, ki se sooča z očitki o soliranju in tihi podpori vladi.
Fotografija: Stranka mora imeti tudi jasna stališča do vseh pomembnih vprašanj, ki jih obravnava državnem zboru. »Šele potem lahko od poslanske skupine pričakuje, da bo upoštevala strankina stališča v razpravi in glasovanju v parlamentu,« je povedal novi predsednik Desusa. FOTO: Uroš Hočevar/Kolektiff
Odpri galerijo
Stranka mora imeti tudi jasna stališča do vseh pomembnih vprašanj, ki jih obravnava državnem zboru. »Šele potem lahko od poslanske skupine pričakuje, da bo upoštevala strankina stališča v razpravi in glasovanju v parlamentu,« je povedal novi predsednik Desusa. FOTO: Uroš Hočevar/Kolektiff

Kljub temu da se je na kongresu Desusa špekuliralo, da novi predsednik stranke Ljubo Jasnič ni bil prva izbira poslanske skupine – poslanci se do kandidatov nikoli niso opredelili –, so po njegovi izvolitvi enotno izpostavili, da je treba odločitev spoštovati. Kako bodo sodelovali, bodo z Jasničem, ki je že izrazil željo, da ne bi več »solirali«, predvidoma spregovorili že danes. Na ključno vprašanje glede podpore vlade oziroma njenim projektom, ki je razdvajalo dosedanja vodstva in poslansko skupino, pa je odgovoril, da je o tem še prezgodaj govoriti, a da se mora stranka odločati v korist svojega članstva in tega, kar Slovenijo pelje naprej.

»Ko si spodaj, je najlažja pot navzgor,« pravi novi predsednik Desusa Ljubo Jasnič, ki po nekajmesečnih mandatih Aleksandre Pivec in Karla Erjavca stranko prevzema v nezavidljivem položaju. FOTO: Uroš Hočevar/Kolektiff
»Ko si spodaj, je najlažja pot navzgor,« pravi novi predsednik Desusa Ljubo Jasnič, ki po nekajmesečnih mandatih Aleksandre Pivec in Karla Erjavca stranko prevzema v nezavidljivem položaju. FOTO: Uroš Hočevar/Kolektiff
Nekdanji generalni sekretar stranke – v času druge Janševe vlade državni sekretar v njegovem kabinetu – je v nagovoru sicer pozdravil večinsko odločitev za odhod v opozicijo. »Desusu ne more biti vseeno, kaj se dogaja pri drugih političnih vprašanjih,« je dejal. Kritičen je bil tudi do zmerne opozicijske drže, s katero naj bi izpolnjevali zaveze iz koalicijske pogodbe, ki so bile vnesene na njihovo zahtevo. »O tem nisem povsem prepričan,« je dejal in izpostavil predviden koncept demografskega sklada. Upokojenci po njegovih besedah od njega ne bodo imeli nič, za razliko od vladnih strank, ki si od koncentracije upravljanja z državnim premoženjem obetajo tako rekoč neomejene priložnosti za kadrovanja.

»Sklep sveta stranke je, da smo zmerna opozicija, s priporočilom poslancem, da se zavzemamo za uresničevanje programa stranke, in mi to spoštujemo. Če bo drugače, pa se bomo o tem na demokratičen način tudi pogovarjali,« na kritike odgovarja Branko Simonovič. Na vprašanje o podpisu sporazuma o sodelovanju z Janševo vlado, na podlagi katerega bi Desus lahko po besedah naših koalicijskih sogovornikov dobil tudi možnost vodenja urada za demografijo – druge neuresničene zaveze, ki jo je omenil Jasnič –, pa je odgovoril, da je vse odločitve treba sprejeti na organih stranke po temeljiti analizi. »Karkoli bo sprejeto, če bo sprejeto, verjamem, da bom temu sledil,« je napovedal.


 

Kaj bo z demografskim skadom?


Poslanska skupina je doslej zagovarjala podporo konceptu demografskega sklada, ki mu Jasnič nasprotuje. Kako bo v prihodnje? »Vzpostavitev demografskega sklada je bila naša prioriteta tudi v preteklosti, a so nam nekatere največje poslanske skupine v koalicijah, v katerih smo delovali, podporo odpovedale. Tokrat nastaja nova oblika demografskega sklada, ki res ni takšna, kot je bila naša. A če nič nimaš in nič ne sprejmeš, potem nič ne moreš popravljati,« odgovarja Franc Jurša in dodaja, da demografski sklad mora biti vzpostavljen. Je pa tako kot Jasnič izpostavil željo največjih političnih strank po obvladovanju gospodarskih družb v državni lasti, kar so po besedah Jurše počenjale tudi v preteklosti, najprej prek AUKN, potem SDH, zdaj pa bi SDS želela to v okviru demografskega sklada.



Z novim predsednikom se bomo najprej pogovorili o smeri delovanja, ki bo skladna z odločitvami organov stranke, je napovedal Ivan Hršak. FOTO: Uroš Hočevar/Kolektiff
Z novim predsednikom se bomo najprej pogovorili o smeri delovanja, ki bo skladna z odločitvami organov stranke, je napovedal Ivan Hršak. FOTO: Uroš Hočevar/Kolektiff
Bi jih k podpori demografskega sklada, zakona o debirokratizaciji ali davčne reforme, kjer se znotraj Desusa prav tako pojavljajo pomisleki, lahko »prisilil« premier Janez Janša z vezavo zaupnice vladi? »Mislim, da tega ne bo naredil,« sta enotna Jurša in Simonovič. Ivan Hršak pa na vprašanje o glasovanju v tem primeru pravi, da na špekulacije ne bo odgovarjal. »Poslanci se odločamo v skladu s programom stranke oziroma po svoji vesti, ne pa po navodilih koalicije ali drugih strank,« je Hršak komentiral še izjavo vodje poslanske skupine SDS Danijela Krivca, da so bili dogovorjeni glede njihove vzdržanosti pri potrjevanju pravosodnega ministra.

Vsi trije poslanci Desusa so sicer izpostavili pripravljenost na pogovore o usklajevanju s stranko glede njihovih odločitev in dodajajo, da so jih spoštovali že doslej. Navedbe o tem, da se je ob hipnih spremembah pač treba odločati po lastni vesti, pa dajejo slutiti, da bi občasno lahko prihajalo do razhajanj v mnenjih tudi pod vodstvom Jasniča, ki si je kot osrednji cilj zastavil Desus znova pripeljati v državni zbor.

Preberite še:

Komentarji: