Preštevanje okuženih in čakanje na končne odločitve

Za zdaj še velja, da bodo 1. septembra v šole odšli vsi učenci in dijaki, tako velja tudi v večini evropskih držav.
Fotografija: Odločitev za posamezen model izobraževanja bo, kot piše v priporočilih, sprejela vlada oziroma pristojna ministrica. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Odpri galerijo
Odločitev za posamezen model izobraževanja bo, kot piše v priporočilih, sprejela vlada oziroma pristojna ministrica. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Ljubljana – Ministrica za izobraževanje Simona Kustec je na seji vlade predstavila različne modele, po katerih bi v novem šolskem letu lahko potekal pouk, in članom vlade razdelila publikacijo z opisanimi modeli, so za Delo odgovorili v službi za odnose z javnostmi šolskega ministrstva. Za zdaj še velja, da gredo v šole 1. septembra vsi. Ravnatelji sicer končno odločitev pričakujejo prihodnji teden. Tudi šole po Evropi se pripravljajo na novo šolsko leto, ki ga bo večina začela brez omejitev in z več scenariji.

Večina končnih odgovorov glede novega šolskega leta po seji vlade ni pričakovala, sploh zaradi stalnega spreminjanja števila okuženih s koronavirusom. Predsednik združenja osnovnošolskih ravnateljev Gregor Pečan je že v torek, po prvem dnevu tradicionalne konference ravnateljev, dejal, da končno odločitev pričakuje prihodnji teden: »Pred sredo končnih priporočil NIJZ ne pričakujem. Sem pa zadovoljen, da bi šli po modelu B, kar pomeni, da bi bilo tako, kot je bilo ob zaključku šolskega leta. Vendar priporočil, kakršna so veljala takrat v šolah, ne moremo izvajati.« Dodatnega govora o priporočilih in njihovem morebitnem rahljanju za zdaj ni.

Čeprav se epidemiološka slika tudi v nekaterih drugih evropskih državah slabša, po besedah predsednice Evropskega združenja ravnateljev vrtcev, osnovnih in srednjih šol Barbare Novinec v vrtce, osnovne in srednje šole po Evropi odhajajo vsi: »Podatke imamo za 23 držav in nobena ni sprejela kakšnih posebnih omejitev, šole bodo odprli vsi. Imajo pa vse države pripravljenih več različnih scenarijev, možni so tudi zamiki začetka šole. A ne zaradi koronavirusa, ampak konkretno na Irskem zaradi podjetij, v katerih bi dijaki morali imeti prakso. Drugod naj bi šola bolj ali manj potekala po ustaljenih urnikih.«

Slovenski vzgojno-izobraževalni sistem je že pred epidemijo koronavirusa zelo poudarjal pomen higiene. FOTO: Leon Vidic/Delo
Slovenski vzgojno-izobraževalni sistem je že pred epidemijo koronavirusa zelo poudarjal pomen higiene. FOTO: Leon Vidic/Delo

 

Higiena pri nas dobra


Povsod se poudarja ohranjanje razdalje in predvsem higiene. Pri tem je bil slovenski vzgojno-izobraževalni sistem že pred epidemijo nadpovprečen, pravi Novinčeva: »Pri nas se od vrtca naprej poudarja higiena. Roke si otroci umivajo večkrat, ne le po uporabi stranišča, pred obroki pa ne, kot je do epidemije veljalo v nekaterih državah. Zaradi higiene se otroci sezuvajo in si obujejo copate, kar ni praksa povsod. Ravnatelji iz drugih držav tako poročajo o visokih stroških higienskega materiala. Pri nas so stroški višji zaradi razkužil, vendar smo tudi ta v slovenskih vrtcih pri previjanju najmlajših uporabljali že pred epidemijo.«

Za vrtce posebnih priporočil ministrstvo za izobraževanje ni zapisalo, a so se vrtci, kot je dejala predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Janja Bogataj, z ministrstvom sestali večkrat že pred poletjem. Ravnatelje vrtcev sicer najbolj skrbi morebitno pomanjkanje kadra, saj se lahko hitro zgodi, da v karanteni pristaneta obe strokovni delavki v oddelku, pravi Bogatajeva: »Računam, da bomo dobili še kakšna dodatna navodila oziroma usmeritve od ministrstva.«

Preberite še:

Komentarji: