Ponudba o 20 evrih nespodobna in žaljiva tako za občine kot za občane
Predstavniki združenj občin so protestno zapustili pogajanja z ministrom za finance Klemnom Boštjančičem o povprečninah. Generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije Jasmina Vidmar je za STA povedala, da minister namreč ne razume lokalne samouprave in financiranja z zakonom predpisanih nalog.
Minister Boštjančič se je s predstavniki občinskih združenj na uvodnem sestanku srečal sredi meseca. Po navedbah občinskih predstavnikov so se dogovorili, da do naslednjih pogajanj pripravijo približevalne predloge glede višine povprečnin. Minister je takrat na sestanek prišel s številkami, ki so bolj ali manj podobne letošnjim, medtem ko so občine želele precejšnje zvišanje povprečnine že za letos in tudi za prihodnji dve leti. Povprečnino za letos bi s sedanjih 645 evrov dvignile na 736,66 evra. Za leto 2023 predlagajo, da povprečnino dvignejo na 776,4 evra, za leto 2024 pa na 783 evrov.
Včeraj je minister prišel s predlogom za triodstotni dvig povprečnin, kar pa po mnenju občin ne dosega niti zvišanja stroškov dela javnih uslužbencev na račun zadnjih dogovorov s sindikati javnega sektorja. »Gre za popolno nerazumevanje lokalne samouprave in financiranja nalog, ki jih občinam nalaga država. Za te mora država namreč nameniti tudi finančna sredstva, minister pa ta del financiranja meša z lastnimi viri, iz katerih občine financirajo razvojne in druge naloge,« je pojasnila Jasmina Vidmar.
Dodala je še, da si občine vendarle želijo novih pogovorov in dobrih odnosov z vlado.
Vlada še upa na dogovor
Vladna stran bo v zakonu o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024 državnemu zboru predlagala povprečnino v višini 667 evrov, kar je 20 evrov na prebivalca v Sloveniji več, kot je trenutno določena povprečnina z dogovorom za leto 2023. Ne glede na to, da so bila razhajanja z zahtevami občin včeraj prevelika, še vedno upajo na dogovor z njimi.
Ministrstvo za finance je po včerajšnjih pogajanjih sporočilo, da bodo občine za izvajanje zakonsko določenih nalog vsako leto posebej prejele 1.390.481.658 evrov, kar je za 41,7 milijona evrov več, kot je bilo predvideno za leto 2023. Višja bodo tudi druga razvojna sredstva, ki jih na podlagi povprečnine prejemajo občine iz državnega proračuna.
Kot so predstavniki združenj občin opozorili v današnjem sporočilu za javnost, so na včerajšnjem sestanku ponovno slišali misli o nujnosti uokvirjanja v zmožnosti države, opozorila, da standardi na številnih področjih presegajo finančne (z)možnosti celotne države.
»Opozorila, o katerih bi se najprej morala pogovoriti ministrska ekipa in nato poslanke in poslanci, saj so vsi ti tisti, ki določajo in odločajo o zakonskih nalogah občin. Obravnava občin kot stroškovne postavke znotraj državnega proračuna je nesprejemljiva in žaljiva. Občine so ustanovljene za to, da se lahko naloge, ki so lokalnega značaja in za državljanke in državljane pomembne (vrtčevsko varstvo, šolanje, blaženje socialnih stik, delovanje gasilcev,...), opravljajo bližje ljudem, saj je to učinkovitejše, bolj kakovostno in tudi cenejše, kot pa, če bi tovrstne naloge opravljala država.«
Kot so navedli, zakon o financiranju občin skozi sistem financiranja občin na nek način določa pogodbeno razmerje med občinami in državo, ki pa ga država s podfinanciranjem obveznosti občin vedno znova krši.
Včeraj so na sestanku predstavili nove predloge glede financiranja občin v letu 2022 in 2023. Pričakujejo neposredno (iz povprečnine izvzeto) financiranje dogovora države s sindikati javnega sektorja o popravku plač, regresa in dodatka za malico tako za leto 2022 kot leto 2023. Kot so navedli, se namreč država o plačah pogaja tudi v imenu in za račun občin, zato je nujno, da sredstva zagotovi.
Predlog povprečnine je bil v višini 719,63 evra, kar je po njihovih trditvah realna povprečnina, saj stroški za izvajanje zakonskih nalog v prvih osmih mesecih zvišali za 94 evrov na prebivalca, kar pomeni, da bodo občine v letu 2022 imele za izvajanje zakonskih nalog stroške v višini 776,86 evrov. Ker se zavedajo izzivov države pri financiranju vseh nalog, so predlagali povprečnino, v skladu s katero bodo občine iz lastnih sredstev že krile stroške izvajanja zakonskih nalog v višini 43 evrov na prebivalca. Tako bodo občine same financirale stroške zakonskih nalog v višini 88 milijonov evrov.
»Ponudba o 20 evrih (približno tri odstotke povprečnine) za leto 2023 je, ob dejstvu, da so se stroški na prebivalca v samo osmih mesecih tega leta dvignili za 94 evrih (kar je 15 odstotkov), je bila po mnenju vseh prisotnih predstavnic in predstavnikov občin nespodobna in žaljiva tako za občine kot za njene občane.«
Skupnost in združenji občin pričakujejo predloge države, ki bodo primerni in primerljivi višini stroškov izvajanja zakonskih nalog, nalog za katere se je državna raven odločila, da jih morajo občine izvajati. »Pričakujemo, da se občin v kriznih časih ne sili v dodatno obdavčevanje občank in občanov, v protizakonito delovanje in porabo razvojnih sredstev za namene izvajanja zakonskih nalog.«
