Prvo soočenje: Moramo zgraditi državo, kjer bo pomembno, kaj znaš, ne pa koga poznaš.

Čez manj kot mesec dni, 3. junija, bodo potekale predčasne državnozborske volitve. Takrat bo več kot 1,7 milijona volilnih upravičencev odločalo tudi o tem, kakšna bo prihodnja slovenska vlada. Na prvo veliko uvodno soočenje na prvem programu Televizije Slovenija so bili povabljeni predsedniki vseh strank, tako parlamentarnih in zunajparlamentarnih strank ter list, ki imajo kandidate v vseh osmih volilnih okrajih. Iztočnica današnjega soočenja so sicer rezultati javnomnenjske raziskave Eurobarometer, ki kažejo, da Slovence najbolj zanimata zdravstvo in varnost.

Soočenja se je udeležilo 20 predsednikov strank: premier v odstopu Miro Cerar (SMC), Janez Janša (SDS), Karl Erjavec (DeSUS), Matej Tonin (NSi), Dejan Židan (SD), Luka Mesec (Levica), Alenka Bratušek (Stranka Alenke Bratušek), Andrej Čuš (Andrej Čuš in Zeleni Slovenije), Bojan Dobovšek (DD – Dobra država), Marko Zidanšek (SLS), Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS), Rok Andree (Piratska stranka Slovenije), Uroš Lubej (Solidarnost, za pravično družbo!), Marjan Šarec (Lista Marjana Šarca), Bojan Požar (LNBP – Lista novinarja Bojana Požarja), Danijel Bešić Loredan (Skupaj), Aleš Primc (Glas za otroke in družine),  Andrej Šiško (ZSi – Gibanje zedinjena Slovenija), Aljaž Kovšca (Gas) in Gregor Kos (Za zdravo družbo). Soočenje vodita Rosvita Pesek in Dejan Ladika.
 

Volilna pravica pred osemnajstim letom?

V prvem delu soočenja so predsedniki strank, poleg vprašanj, vezanih na njihovo stranko, dobili vprašanje, ali bi podprli volilno pravico za osebe, mlajše od 18 let.

»Povsem se strinjam z uvedbo volilne pravice za oseb starejše od 16 let, a še pomembnjša se mi zdi uvedba preferenčnega glasu,« je povedala Alenka Bratušek. S tem, da bi lahko volili tudi tisti, ki še niso polnoletni, se strinjajo tudi Andrej Čuš, Karl Erjavec, Danijel Bešić Loredan, katerega stranka je bila ustanovljena kot odgovor na nezadovoljstvo z aktualno ministrico za zdravje Miljoko Kolar Celarc. Uroš Lubej je kot učitelj iz izkušenj povedal, da so mladi pri 17 že dovolj zreli, zato bi predlog podprl.

Medtem so nekateri kandidati izpostavili, da se jim zdi pomembneje, da bi uvedli elektronske volitve. Zmago Jelinčič Plemeniti je denimo dejal, da se mu vprašanje o tem, ali bi lahko volili mlajši od 18 let, ne zdi tako pomembno kot uvedba elektronskih volitev.



Prvak SDS je poudaril, da je že danes volilna udeležba mladih med 18 in 25 letom zelo majhna, zato se mu zdi, kakor tudi nekaterim drugim predsednikom strank (Marjan Šarec, Matej Tonin) pomembneje, da se vprašamo, kako mlade spodbuditi, da se zanimajo za politiko in jih prepričati, da gredo na volišča. Janša, ki meni, da je treba v prvi vrsti zaustaviti veliko pretok mladih iz Slovenije, je na novinarkin odgovor na to, zakaj SDS v »finišu« nikoli ne zmaga, dejal, da z drugimi strankami v bitki nikoli niso izgubili, hkrati pa je dejal, da upa, da bodo tokratne volitve pravične.

Splošno so predsedniki desnih in desno sredinskih strank izpostavili pomen večje spodbude mladih. Aleš Primc je sicer kot edini predsednik predlagal volilno pravico s 14 leti, in sicer v spremstvu staršev. Premier Cerar pa je je predlagal, da bi bilo najprej smiselno, da bi tovrstna spodbuda kot pilotni projekt najprej zaživela na lokalni ravni. Predsednik Piratske stranke, je na očitek, da se stranka v zadnjih letih v javnosti ni veliko pojavljala, dejal, da volilvce lovijo na spletu. »Počeli smo veliko, a je tudi medijska cenzura velika.«

Zidanšek, ki meddrugim s Šiškom deli mnenje, da bi z volilno pravico pred 18 letom bilo smiselno uvesti tudi druge pravice in odgovornosti mladih, dejal, da se SLS, stranka s tridesetletno tradicijo vrača v parlament. »Ker je SLS prva in tudi prava izbira.« Marjan Šarec, ki se je potegoval še za funkcijo predsednika države, je odločno odgovoril, da sam sprejema odločitve in ni pod pritiskom nikakršnih stricev iz ozadja, o čemer se sicer šušlja v javnosti.


 

Zdravstvo ostaja pomembna tema

V drugem delu soočenja so se predstavniki strank dotaknili enega bolj prečih problemov v Sloveniji - zdravstva. Premier v odstopu Miro Cerar je dejal, da so lani vložili 130 milijonov evrov v sanacijo zdravstva, uvedli so sanacijske odbore, 299 referenčnih ambulant, a mu je zmanjkalo časa (45 sekund), da bi še pojasnil, kje so storili napake.

Kandidati so precej komentirali delo ministrice Milojke Kolar Celar. Bratuškova je zatrdila, da so na začetku podpirali njeno delo in polagali upe nanjo, vendar "ni prijela bika za roge, čakalne vrste so se podaljšale". Na ministričino delo se je izgovarjal tudi Erjavec: "Na sejah vlade sem opozarjal, da bi moral biti direktor UKC zdravnik, ki pozna sistem, saj UKC ni podjetje."

Danijel Bešić Loredan je izrazil upanje, da ne bo zdravje ljudi slepa ulica koalicijskih sporazumov: "Državljani plačujemo več kot dovolj, država mora svojo nalogo opraviti, zdaj se »šlepa« na naših plečih."

Janez Janša je na drugi strani opozoril na rezerve, ko ostajajo v zdravstu: "Treba je zagotoviti, da se denar porablja racionalno, saj ga ni malo." Kot primer slabega kadrovanja je izpostavil UKC.

Vsi nastopajoči so se strinjali, da so čakalne vrste velik problem. V NSi bi jih po besedah Tonina odpravili tako, da bi izkoristili vse kapacitete: zavarovalnica bi plačala tako zasebnike in koncesionarje kot javne zavode. Tudi Mesec iz Levice je opozoril na čakalne vrste in dodal, da so velik problem sredstva, saj primerljive države (Češka, Avstrija) za zdravstvo namenijo več. Levica bi ukinila dopolnilno zdravstveno zavarovanje in uvedla solidarnostno dajatev, ki bi zdravstvu zagotovila več denarja.

Edini, ki se je dotaknil problematike mladih zdravnikov, je bil Primc. "Ključen problem je, da zdravnikov ne cenimo. Želim si, da bi si mlade zdravnike bolje plačali. Moramo zadržati slovenske zdravnike. Kako si bomo pomagali z zdravniki, ki ne bodo znali našega jezika," se je spraševal.

Na trditev Rosvite Pesek, da ima poleg Slovenije v EU le še Bolgarija neomejeno trajanje bolniškega dopusta, Šarec ni ponudil neposrednega odgovora. "Treba se je vprašati, zakaj je nekdo toliko časa na bolniški. Sistemsko je treba reševati, s celotno reformo." Na vprašanje, s kom - SD ali SDS - bi raje šel v koalicijo, ni želel odgovoriti: "Se bomo s tem ukvarjali, ko bomo s tem soočeni."
 

Kaj storiti z begunci?

Nič - če bi poslušali Jelinčiča, jih v Sloveniji sploh ne bi bilo: "Nočemo nobenega migranta v Sloveniji. Nikoli nismo bili kolonialna sila. Naj gredo v tiste države, ki so jih prej »tlačile«." Janša se je zavzel za odstop od sistema kvot, "ki ga konec naslednjega leta ne bo več." Šiško mu je odvrnil, da je bil prav prvak SDS tisti, ki se je leta 2015 prvi odločil za podporo temu sistemu.

Medtem ko je Cerar trdil, da je vlada v odstopu zagotovila varnost na meji, je Šarec izpostavil druge probleme: "Okrepiti moramo vojsko in policijo ter zagotoviti postopek azila, da bo krajši. Na meji moramo ugotavljati, ali ljudje ustrezajo kriterijem. EU nima odgovorov, zato probleme vsak rešuje po svoje."

Čuš na vprašanje, kako ločiti begunca od nezakonitega migranta, ni znal odgovoriti, zato mu je pomagal Požar: "Vsi so nezakoniti." Kot argument je navedel, da so do Slovenije potovali prek več držav.

V zadnjem delu televizijskega soočenja so predsedniki strank nadaljevali debato o povezavi z begunsko problematiko in varnostjo naše države. »Če Sloveniji ne moremo česa očitati, ji ne moremo tega, da ni varna država,« je dejal predsednik stranke Solidarnost Uroš Lubej. Tudi Cerar, ki je proti strašenju ljudi, in Bratuškova delita mnenje, da Slovenija je varna država. Nekdanja premierka sicer meni, da je bolj kot migranti za nas pomemben razsul v zdravstvu in nizke pokojnine.

Na drugi strani predsedniki drugih strank menijo, da je v Sloveniji potrebno osvežiti aparate, ki skrbijo za varnost, Tonin je denimo predlagal razpustitev Sove, Židan pa večje vlaganje v varnost.  »Varnost je le navidezna, dokler bomo imeli to politiko, ki pripada veleizdajalcem, ne bo nobenih sprememb,« pa je bil kritičen Andrej Šiško.  Marjan Šarec pa se je ob boku begunske problematike dotaknil pomena kibernetske varnosti.
 

Mladim boljše pogoje, da se vrnejo domov

Statistika glede izseljevanja je pokazala, da je bilo leto 2012 prelomno: takrat je iz Slovenije odšlo kar 6000 ljudi več, kot jih je v državo prišlo. Med njimi je bilo zelo veliko mladih, mlajših od 25 let.

Zelo enotno so predsedniki strank ugotavljali, da je mladim nujno ponuditi boljše pogoje in s tem tudi razloge, da se vrnejo oziroma ostanejo v Sloveniji. Prvak SDS meni, da je nujno, da mladi v Sloveniji vidijo prihodnost za uresničevanje ciljev. »Treba je poskrbeti za splošno vzdušje, « ugotavlja Janša, o pomenu dobre klime pa je govoril tudi Bojan Požar.

»To je tragedija današnjega časa,« je množično izseljevanja mladih komentiral Čuš, ki je sicer najmlajši, ki je v zgodovini Slovenije zasedel poslansko funkcijo.

Neprofitna stanovanja, spremembe dohodninskega sistema, poleg plač pa tudi kvalitetno delo,  je le nekaj predlogov, ki so jih nanizali kandidati. Cerar, Lubej in Bratušek so izpostavili tudi boj proti prekarnim oblikam dela, Šiško in Jelinčič pa bi »ukradeni denar« podelila med mlade in kaznovala tiste, ki so našo državo pripeljali do sedanjega stanja.

Le nekaj kandidatov – Cerar, Židan in Erjavec – je omenilo, da je sicer izkušnja v tujini za mlade koristna, a da je treba storiti vse, da se vrnejo. »Treba jim je dati možnost, da si tu nato ustvarijo družino,« je dejal prvak Desusa.

Primc je obljubil, da bi z zmago desnice Slovenija postala država z najboljšimi pogoji za mlade. Tonin pa si za prihodnost želi zgraditi državo, kjer bo pomembno, kaj znaš, ne pa koga poznaš.