Ravnatelji gimnazij ogorčeni nad predlogom zakona

Ministrstvo za izobraževanje ne bo vztrajalo pri vsebini, ki je za stroko diskriminatorna do gimnazijcev.
Fotografija: Za zdaj kaže, da so gimnazijski ravnatelji s hitrim odzivom onemogočili, da bi se dijaki s poklicno maturo lahko vpisali na katerikoli študijski program. Čeprav se v praksi to velikokrat dogaja. FOTO: Leon Vidic/Delo
Odpri galerijo
Za zdaj kaže, da so gimnazijski ravnatelji s hitrim odzivom onemogočili, da bi se dijaki s poklicno maturo lahko vpisali na katerikoli študijski program. Čeprav se v praksi to velikokrat dogaja. FOTO: Leon Vidic/Delo

Ljubljana – Ravnatelji splošnih in strokovnih gimnazij ter državna izpitna komisija za splošno maturo zahtevajo umik 55. člena v predlogu novega interventnega zakona. Ta omogoča dijakom, ki so opravili poklicno maturo, vpis na univerzitetni študijski program ne glede na področje, na katerem so pridobili srednjo strokovno izobrazbo. Ministrstvo za izobraževanje je sporočilo, da zaradi nasprotovanj ne bodo vztrajali pri obravnavi tega ukrepa, niso pa zapisali, da bi sporni člen tudi umaknili.

Sporni člen spreminja zakon o visokem šolstvu. Ta zdaj določa, da se dijaki s poklicno maturo lahko vpišejo na univerzitetni študijski program le, kadar napredujejo po vertikali. Če torej, denimo, zaključijo srednjo strojno šolo, se lahko vpišejo na študij strojništva. V praksi se zakon precej krši in se maturanti s poklicno maturo vpisujejo tudi na druge študijske programe, s tem členom v interventnem zakonu pa bi nezakonite prakse legalizirali. Na to opozarja tudi predsednica državne komisije za splošno maturo dr. Marina Tavčar Krajnc: »Predlog daje vedeti, da se krizne razmere v epidemičnih časih tudi za področje visokošolskega izobraževanja izkoriščajo za to, da bi po hitrih postopkih, brez podpore ključnih deležnikov in čim bolj neopazno vnesli v visokošolsko zakonodajo tisto, kar je doslej veljalo za nezakonito.«

image_alt
Predlog interventnega zakona diskriminatoren do gimnazijcev


Tavčar Krajnčeva je še opozorila, da splošna in poklicna matura v preteklem šolskem letu, ko je bila prav tako razglašena epidemija, nista bili spremenjeni, v vsakem primeru pa bodo objektivne razmere za vse dijake enake: »Razlogov, ki bi poslabševali razmere samo za kandidate s poklicno maturo, ni, kakor tudi ne obstajajo razlogi, zaradi katerih bi morali spreminjati veljavne pogoje za vpis.«
 

Protiustavni predlog?


Na to so opozorili tudi ravnatelji splošnih in strokovnih gimnazij. »Navedeni člen brez kakršnekoli podlage v epidemiološki situaciji omogoča izenačitev vpisnih pogojev med dijaki poklicne in splošne mature ter tako v privilegiran položaj postavlja en del srednješolske populacije – maturante poklicne mature,« je zapisala predsednica Skupnosti splošnih gimnazij Slovenije Mojca Lukšič.

Podobno meni tudi predsednik Skupnosti strokovnih gimnazij Slovenije Gregor Deleja, ki dodaja, »da je predlagani ukrep nesorazmeren, diskriminatoren in protiustaven. Sprejetje člena bo pomenilo dokončen razkroj premišljenega sistema izobraževalne vertikale, nepopravljive posledice za slovensko družbo z zniževanjem splošnega znanja v populaciji in je dolgoročno škodljivo za našo skupnost, kjer naj bi bilo znanje vrednota.«

image_alt
Reševanje univerze Petra Jambreka?

 

Smisel gimnazije


Izredni profesor didaktike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Damijan Štefanc se sprašuje, ali bi se po takem ukrepu sploh še kdo želel vpisati na gimnazijo: »Na strokovni šoli bo bistveno lažje dosegel boljši rezultat na poklicni maturi, opravil bo še peti predmet in to je vse. Že zdaj se dogaja, da srednje poklicne šole vabijo dijake k vpisu med drugim tudi z argumentom, da jim bo omogočen študij naprej, in to po bistveno lažji poti. S tem sistematično erodiramo zahtevnejšo splošno gimnazijsko izobrazbo, hkrati pa si predstavljamo, da bomo imeli bolj kakovostne visokošolske diplomante. Malo me spominja na čase usmerjenega izobraževanja. In že takrat se je pokazalo, da ta logika ne vzdrži povsem in da je to lahko velik problem.«

Zakaj so tak člen sploh predlagali, z ministrstva za izobraževanje ministrice Simone Kustec odgovarjajo: »Vlada je upoštevala strokovno oceno Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis), da se v oteženih razmerah, zaznamovanih s covidom-19, s tem ukrepom pomaga ciljnim skupinam in visokošolskim zavodom pri vpisu. Ker je del omenjenih skupin izrazil odklonilno mnenje do tega ukrepa, v okviru zakonodajnega postopka ne bomo vztrajali pri njegovi obravnavi.« Ali bodo člen umaknili, niso zapisali.

Komentarji: