Razmah zaposlovanja na črno
Tretjino nadzorov dela na črno so opravili po prijavah sosedov in znancev.
Odpri galerijo
Inšpektorji na obisku: Za vsako delo je potrebna pogodba, razen za nekaj izjem. FOTO: Jure Eržen/Delo
Vsak četrti, ki so ga lani na delu obiskali inšpektorji, je bil bodisi zaposlen na črno ali je delal na črno. To je skoraj dvakrat toliko kot pred štirimi leti, razberemo iz poročila Finančne uprave Republike Slovenije. Skoraj dvakrat tolikšen – 5,8 milijona evrov – je bil tudi priliv glob iz tega naslova v proračun. Ali so bili nadzori bolje usmerjeni ali je delo na črno dejansko v tolikšnem v porastu, je težko oceniti. Koga vse so inšpektorji obiskali?
Inšpektorji finančne uprave imajo pooblastilo, da lahko vstopijo na vsa zemljišča in v vse poslovne prostore, ki se uporabljajo za opravljanje poslovne dejavnosti ali pridobivanje dohodkov. Vstopijo lahko tudi v stanovanja, če je v njih registriran sedež dejavnosti. Lani so delo in zaposlovanje na črno najpogosteje nadzirali v gradbeništvu, gostinstvu, cestnem prometu in v trgovini.
Od skupaj 11.982 lani opravljenih nadzorov so inšpektorji in mobilne ekipe pri skoraj tri tisoč nadzirancih ugotovili kršitve. Torej je kar četrtina vseh bodisi delala na črno bodisi bila zaposlena na črno ali je nedovoljeno oglaševala.
To je skoraj dvakrat več kot pred štirimi leti. Toliko več je bil tudi priliva v državni proračun iz glob: pred štirimi leti 2,9 milijona evrov, lani 5,8 milijona evrov. Zaposlovanje na črno pa ni le prekršek, ampak je lahko tudi kaznivo dejanje, v primeru, da nekdo zaposli na črno dve ali več oseb. Takih kršiteljev so našli lani 11 in jih kazensko ovadili.
Največ kršitev in največji delež izrečenih glob, kar 90 odstotkov, se nanaša na zaposlovanje na črno. V prekršku je, kdor s svojim delavcem nima sklenjene pogodbe o delu oziroma zanj ne plačuje socialnih prispevkov.
Pogodbo o začasnem delu mora delodajalec skleniti tudi z upokojencem, če ta dela zanj, prav tako se mora držati predpisov pri občasnem ali začasnem delu študentov in dijakov ter tujcev. Veliko manj kršitev so inšpektorji ugotovili zaradi dela na črno in nedovoljenega oglaševanja; opravljenih pa je bilo tudi manj tovrstnih nadzorov.
Za delo na črno šteje, kadar nekdo – denimo ob redni službi – popoldne služi z beljenjem stanovanj, pri čemer nima registrirane dejavnosti in tudi ne plačuje zase davkov in prispevkov za to svoje delo. Nedovoljeno oglaševanje pa imenujejo oglaševanje izdajanja sob v turistične namene, če dejavnost ni prijavljena – gre torej za delo in za oglaševanje na črno, nam je pojasnil Stojan Glavač iz službe za stike z javnostjo Finančne uprave RS (Furs).
Inšpektorji so začeli sobodajalce nadzirati leta 2017. Svoje delo ocenjujejo kot uspešno, saj se je leto kasneje na novo registriralo 26 odstotkov sobodajalcev, lani pa se je število oddanih obračunov povečalo še za 30 odstotkov. Pri sobodajalcih, ki so jih lani nadzirali, so ugotovili kar 86 odstotkov kršitev.
Inšpektorji gredo na teren po lastni analizi trga dela, kadar zaznajo sum kršitev in na podlagi prijav. Slednje niso zanemarljive: lani je bilo kar 3506 prijav dela ali zaposlovanja na črno. Nekatere so bile tudi nične. Vsako neprijavljeno delo namreč ni delo na črno, so nas opozorili na Fursu.
Za delo na črno se ne štejejo sosedska in sorodstvena pomoč, nujno delo, prav tako ne delo za invalidske organizacije, prostovoljsko in dobrodelno delo ter osebno dopolnilno delo. Dovoljena pa ni prijateljska pomoč. Ta je dovoljena le v nuji, na primer po toči, požaru, poplavi, v druge vrste stiski.
Ker prijavitelji velikokrat teh izjem ne poznajo ali pa ne poznajo sorodstvenih razmerij, neupravičeno prijavijo soseda, znanca ali prijatelja. V tem primeru seveda inšpektorji ne ukrepajo. Prav tako neupravičene so prijave, kadar sosedje opazujejo nekoga, »ki kar naprej dela v svoji delavnici ali pred garažo«, a se ob obisku inšpektorjev jasno vidi, da vendarle ne opravlja pridobitne dejavnosti, nam pojasnijo na Fursu.
Eden od prvih znakov, da nekdo »ne dela nič prepovedanega«, je, da omogoči inšpektorju vstop na svoje dvorišče, v delavnico, v garažo. Lastniku namreč vstopa v svojo nepremičnino inšpektorju ni treba dovoliti; v tem primeru lahko inšpektor za vstop pridobi odredbo sodišča.
Inšpektorji finančne uprave imajo pooblastilo, da lahko vstopijo na vsa zemljišča in v vse poslovne prostore, ki se uporabljajo za opravljanje poslovne dejavnosti ali pridobivanje dohodkov. Vstopijo lahko tudi v stanovanja, če je v njih registriran sedež dejavnosti. Lani so delo in zaposlovanje na črno najpogosteje nadzirali v gradbeništvu, gostinstvu, cestnem prometu in v trgovini.
Večina kršitev je delo brez pogodbe
Od skupaj 11.982 lani opravljenih nadzorov so inšpektorji in mobilne ekipe pri skoraj tri tisoč nadzirancih ugotovili kršitve. Torej je kar četrtina vseh bodisi delala na črno bodisi bila zaposlena na črno ali je nedovoljeno oglaševala.
To je skoraj dvakrat več kot pred štirimi leti. Toliko več je bil tudi priliva v državni proračun iz glob: pred štirimi leti 2,9 milijona evrov, lani 5,8 milijona evrov. Zaposlovanje na črno pa ni le prekršek, ampak je lahko tudi kaznivo dejanje, v primeru, da nekdo zaposli na črno dve ali več oseb. Takih kršiteljev so našli lani 11 in jih kazensko ovadili.
Največ kršitev in največji delež izrečenih glob, kar 90 odstotkov, se nanaša na zaposlovanje na črno. V prekršku je, kdor s svojim delavcem nima sklenjene pogodbe o delu oziroma zanj ne plačuje socialnih prispevkov.
Za delo na črno se ne štejejo sosedska in sorodstvena pomoč, nujno, humanitarno in prostovoljsko delo ter osebno dopolnilno delo.
Pogodbe tudi z upokojenci, dijaki in študenti
Pogodbo o začasnem delu mora delodajalec skleniti tudi z upokojencem, če ta dela zanj, prav tako se mora držati predpisov pri občasnem ali začasnem delu študentov in dijakov ter tujcev. Veliko manj kršitev so inšpektorji ugotovili zaradi dela na črno in nedovoljenega oglaševanja; opravljenih pa je bilo tudi manj tovrstnih nadzorov.
Za delo na črno šteje, kadar nekdo – denimo ob redni službi – popoldne služi z beljenjem stanovanj, pri čemer nima registrirane dejavnosti in tudi ne plačuje zase davkov in prispevkov za to svoje delo. Nedovoljeno oglaševanje pa imenujejo oglaševanje izdajanja sob v turistične namene, če dejavnost ni prijavljena – gre torej za delo in za oglaševanje na črno, nam je pojasnil Stojan Glavač iz službe za stike z javnostjo Finančne uprave RS (Furs).
Inšpektorji so začeli sobodajalce nadzirati leta 2017. Svoje delo ocenjujejo kot uspešno, saj se je leto kasneje na novo registriralo 26 odstotkov sobodajalcev, lani pa se je število oddanih obračunov povečalo še za 30 odstotkov. Pri sobodajalcih, ki so jih lani nadzirali, so ugotovili kar 86 odstotkov kršitev.
Za delo na črno se ne štejejo sosedska in sorodstvena pomoč, nujno, humanitarno in prostovoljsko delo ter osebno dopolnilno delo. FOTO: Jure Eržen/Delo
Sosedje in sorodniki lahko delajo skupaj, prijatelji ne
Inšpektorji gredo na teren po lastni analizi trga dela, kadar zaznajo sum kršitev in na podlagi prijav. Slednje niso zanemarljive: lani je bilo kar 3506 prijav dela ali zaposlovanja na črno. Nekatere so bile tudi nične. Vsako neprijavljeno delo namreč ni delo na črno, so nas opozorili na Fursu.
Za delo na črno se ne štejejo sosedska in sorodstvena pomoč, nujno delo, prav tako ne delo za invalidske organizacije, prostovoljsko in dobrodelno delo ter osebno dopolnilno delo. Dovoljena pa ni prijateljska pomoč. Ta je dovoljena le v nuji, na primer po toči, požaru, poplavi, v druge vrste stiski.
Neupravičene prijave
Ker prijavitelji velikokrat teh izjem ne poznajo ali pa ne poznajo sorodstvenih razmerij, neupravičeno prijavijo soseda, znanca ali prijatelja. V tem primeru seveda inšpektorji ne ukrepajo. Prav tako neupravičene so prijave, kadar sosedje opazujejo nekoga, »ki kar naprej dela v svoji delavnici ali pred garažo«, a se ob obisku inšpektorjev jasno vidi, da vendarle ne opravlja pridobitne dejavnosti, nam pojasnijo na Fursu.
Eden od prvih znakov, da nekdo »ne dela nič prepovedanega«, je, da omogoči inšpektorju vstop na svoje dvorišče, v delavnico, v garažo. Lastniku namreč vstopa v svojo nepremičnino inšpektorju ni treba dovoliti; v tem primeru lahko inšpektor za vstop pridobi odredbo sodišča.
