Razvoj Pohorja, ki bo ohranil neokrnjeno naravo

Za odklop od ponorelega sveta šest izkustvenih centrov, ki jih bo povezovala pot glažutarstva.
Fotografija: Do sedaj se je s pomočjo kolektivne blagovne znamke razvijalo južno Pohorje. Na fotografiji akumulacijsko jezero na Rogli. FOTO: Tadej Regent/Delo
Odpri galerijo
Do sedaj se je s pomočjo kolektivne blagovne znamke razvijalo južno Pohorje. Na fotografiji akumulacijsko jezero na Rogli. FOTO: Tadej Regent/Delo

Kako ohraniti naravo, zlasti če je razglašena za zavarovano območje, hkrati pa to območje razviti, kar je nujno povezano s posegi človeka, je zapleteno vprašanje, s katerim se že dve desetletji ukvarja Tanja Lešnik Štuhec.

V odgovor je s profesorjem Janezom Bogatajem razvila model kolektivne blagovne znamke za oživitev podeželja. Dela ji ne zmanjka. Zdaj se ukvarja s kolektivno blagovno znamko Naše najboljše, ki povezuje ponudbo destinacije Maribor – Pohorje, ter s Kranjsko Goro, dolino Soče, znova pa tudi s Pohorjem.

Ne turizem, končni cilj oblikovanja kolektivne blagovne znamke je oživitev podeželja, turisti so le orodje za izboljšanje kakovosti življenja na vasi, je Tanja Lešnik Štuhec odgovorila na vprašanje, koliko turistov bo nov projekt, v katerega je vključenih kar 19 občin, pripeljal na Pohorje.
 

Že 12 kolektivnih blagovnih znamk podeželja


Pod njenim vodstvom je do zdaj v Sloveniji nastalo že dvanajst kolektivnih blagovnih znamk za razvoj podeželja v okviru modela Izvorno slovensko.

V prihodnjih letih naj bi se jim pridružilo tudi povezano Pohorje. Vsaka je nekaj posebnega, zato težko oceni, katera je najuspešnejša, najboljša. Pomembno je, kako si lokalni ponudniki in prebivalci prizadevajo za drugačen pristop, s katerim bodo izboljšali razmere za življenje, je povedala. A vendarle: najbolj celovito se razvija Bohinj, tržno najuspešnejše so Dobrote Dolenjske, ki imajo že 455 ocenjenih izdelkov in storitev, s katerimi so prodrle tudi v Ljubljano, na bencinske črpalke in v Avstrijo. Za kaj pravzaprav gre?

Pod blagovno znamko Naše najboljše bodo na Pohorju razvijali šest centrov, vsakega s svojo zgodbo. FOTO: Tadej Regent/Delo
Pod blagovno znamko Naše najboljše bodo na Pohorju razvijali šest centrov, vsakega s svojo zgodbo. FOTO: Tadej Regent/Delo


Slovenski izdelki so zelo kakovostni


»Naše, slovenske izdelke moramo prodajati z lokalno dodano vrednostjo, saj so kakovostni in izvirni. Pred razvojem blagovne znamke so v Bohinju prodajali zaseko v plastični embalaži, na kateri je pisalo, da je 25 odstotkov vsebine gratis. To ni privlačno za turista. Štiri leta je trajalo, da smo prepričali ponudnike, naj dajo zaseko v manjše steklene kozarce. Če turist vidi lično embalažo z lepo grafično podobo in znakom kolektivne blagovne znamke destinacije, to veliko raje kupi za darilo, zajtrk ali piknik,« je navedla primer sogovornica.

V ozadju primera o samo enem drobcu blagovne znamke Bohinjsko je nekajletno prizadevanje v okviru modela trajnostnega razvoja, ki ima po sogovorničinih besedah več faz: oblikovanje strategije, v kateri povežejo kmetije – pridelovalce in predelovalce, rokodelce, gostince, nato vzpostavijo kakovostne zelene nočitvene zmogljivosti, gastronomske prireditve in vodena doživetja, za tem usposobijo ambasadorje blagovne znamke, kot so vinogradniki, vrhunske restavracije, domačije in sprejemne agencije.

Za vzpostavitev delovanja »celovito povezane zgodbe« in prihod gostov, s katerimi se bo povrnilo tudi nekaj denarja, potrebujemo od pet do deset let dela. Vse to zdaj čaka tudi Pohorje.


Vseh 19 občin se je odločilo za razvoj Pohorja


V dveh desetletjih, odkar je sogovornica napisala Vizijo Pohorja 2030, se je po njej ravnal južni del Pohorja – zreško Pohorje, Oplotnica, Slovenske Konjice in Vitanje.

Pohorje v celoti pa ima težavo, ker je umeščeno v tri statistične regije – koroško, savinjsko in podravsko, kar otežuje pridobivanje sredstev za skupni razvoj. Poleg tega spada pod občino Maribor, ki jo druge občine doživljajo kot vodilno in od nje pričakujejo tudi sredstva, le majhen del Pohorja, zato doslej ni bilo interesa za vlaganje v celotno Pohorje.

Kaže, da ima sedanji mariborski župan Aleksander Saša Arsenovič več posluha. Lani jeseni se je povezalo 19 občin in se zavezalo, da bodo skupaj razvijale Pohorje, je povedala avtorica strategije. Mariborska razvojna agencija je prevzela povezovalno razvojno vlogo. Podjetje Provital, ki ga vodi sogovornica, bo kmalu pripravilo posnetek stanja ponudbe Pohorja in prenovilo razvojno strategijo.

Slovenske izdelke moramo prodajati z lokalno dodano vrednostjo, je prepričana Tanja Lešnik Štuhec. FOTO: Milena Zupanič
Slovenske izdelke moramo prodajati z lokalno dodano vrednostjo, je prepričana Tanja Lešnik Štuhec. FOTO: Milena Zupanič


Razstrupljanje v naravi


»Predvideno je, da bi razvijali šest centrov, to so Mariborsko Pohorje, Rogla, Kope, Trije kralji, Ribnica in Lovrenc na Pohorju. Vsakega s svojo zgodbo, prvinsko, predvsem za doživete izkušnje v naravi. Že v prvotni viziji je bila Rogla predvidena za družine, Mariborsko Pohorje za pare in razstrupljanje od urbanega sveta, Kope za šolske in druge skupine. Vse bi povezovala skupna tematska pot, pot glažutarstva – steklarstva, ki je bilo na Pohorju zelo dobro razvito.

Pot bi povezovala znamenitosti, kolesarske poti, oba kolesarska parka, enote razpršenega muzeja na prostem, razstavišča in zelene prenočitvene zmogljivosti. Od 50 do 70 odstotkov ponudbe hrane naj bi bilo lokalnega izvora, spodbujeni bodo izdelovanje in prodaja za Pohorje značilnih izdelkov, ponudba značilnih doživetij v naravi Pohorja,« je povedala sogovornica.
 

Najpomembnejše povezovanje


Toda nič ne gre ad hoc, od zgoraj navzdol. Ljudje se morajo povezati, usposobiti, vzpostaviti je treba strukturo razvoja in trženja celovite ponudbe, ki jo morajo vsi posvojiti. Ali ne bo nova turistična ponudba, ki naj bi nastala v naslednjem desetletju, vendarle ogrozila pohorske neokrnjene narave?

»Varstvo narave in turizem, ki je povezan z doživetji narave, običajno ne uničujeta, ampak gradita. V projektu Natreg se je pokazalo, da je za Pohorje veliko bolje, če domačine in obiskovalce usmerimo, kot če jih pustimo, da vsak dela, kar hoče. S conacijo in postavljenimi režimi ravnanja se motokrosisti vozijo na zanje pripravljenih poligonih,« je pojasnila dr. Tanja Lešnik Štuhec, ki predava o tem tudi na Fakulteti za turizem Univerze Maribor v Brežicah.

Komentarji: