Novi holding bo podpiral proizvodnjo in prodajo obrambnih sistemov

Država namerava na področju obrambne industrije spodbujati raziskave, komercializacijo znanja in industrializacijo, prodajo nacionalnih obrambnih proizvodov drugim državam, podjetjem pomagati pri financiranju ter spodbujati proizvodnjo dvonamenske – torej obrambne in civilne – rabe proizvodov. Načrtuje tudi vzpostavitev novega holdinga.

Strategijo razvoja obrambne industrije in tehnološke baze v Sloveniji je vlada sprejela prejšnji teden, vlogo pri tem pa bo imel tudi Slovenski državni holding (SDH), ki bo upravljal novi holding. Slednji bo z naložbami v strateška partnerstva ter s kapitalskimi vložki spodbujal sinergije med slovenskimi podjetji na področju obrambne dejavnosti, podpiral proizvodnjo in prodajo obrambnih sistemov ter prispeval h gospodarskemu razvoju, pravijo v SDH.

Vlada išče načine, kako denar za orožje obdržati doma

Slovenija je po pojasnilih ministrstva za obrambo ena najučinkovitejših držav v Evropski uniji na razpisih evropske komisije za financiranje projektov iz evropskega obrambnega sklada: »Po predstavitvi prvih rezultatov nacionalnih projektov je veliko povpraševanje po sodelovanju drugih podjetij oziroma obrambnih resorjev drugih držav. Pri vseh teh projektih se je vzpostavila večja sinergija med podjetji in znanstvenimi ustanovami. V procesu razvoja je izrednega pomena, da se dobri razvojni projekti uvedejo v operativno uporabo v Slovensko vojsko in tako zagotovijo potrebne reference za prodor na tuje trge.« Dobri rezultati razvojnih projektov so temelj za izbor podjetja ali konzorcija za vzpostavitev proizvodnje obrambnih proizvodov v Sloveniji. Pomembno vlogo bodo imeli tudi poslovni interesi večjih tujih gospodarskih subjektov, denimo za oblikovanje skupnih podjetij (joint venture), še dodajajo na obrambnem ministrstvu.

Ena ključnih težav v slovenskem inovacijskem okolju je težavna komercializacija znanja, saj se preveč razvojnih projektov konča na nižjih stopnjah tehnološkega razvoja, denimo do ravni tehnološke razvitosti TLR 3. Na Morsu poudarjajo, da sta njihov cilj že zdaj doseganje čim višje stopnje tehnološkega razvoja (TRL 9) in industrializacija proizvodov: »Večinoma gre za manjša razvojno usmerjena podjetja. Prav zaradi tega bo država z ustreznimi finančnimi mehanizmi spodbujala industrializacijo (vzpostavitev serijske proizvodnje), tako da bodo podjetja lahko čim bolje zadostila potrebam nacionalne obrambe in povpraševanju na mednarodnem trgu.«

FOTO; Ministrstvo za obrambo RS

Za spodbujanje prodaje obrambnih in drugih proizvodov bodo podpirali skupinske nastope slovenske obrambne industrije na mednarodnih sejmih doma in v tujini ter spodbujali prodajo nacionalnih obrambnih proizvodov drugim državam, še posebej po modelu vlada vladi, še dodajajo.

Pomoč pri financiranju

Ministrstvo za obrambo bo vlagalo denar v obrambne raziskave, razvoj in inovacije ter tako zagotovilo vključevanje slovenske obrambne industrije, raziskovalnih ustanov ter razvojno in inovacijsko naravnanih podjetij v posodobitev in gradnjo obrambnih zmogljivosti, so pojasnili. Letos imajo predvidenih 23,4 milijona evrov, prihodnje leto dobra dva milijona evrov več. Denar se bo zagotavljal tudi s strategijo upravljanja naložb države.

Ena od težav podjetij, ki proizvajajo obrambne proizvode, je financiranje. Komercialne banke celo zahtevajo zaprtje računov, ta podjetja se pri bankah zadolžujejo po nekajkrat manj ugodnih pogojih kot sorodna v drugih državah Evropske unije, ugotavljajo na ministrstvu: »Rešitve bomo poiskali v ugodnem finančnem inženiringu oziroma financiranju pod vsaj enakimi pogoji, kot veljajo pri komercialnih bankah za druge industrijske panoge. Ravno tako bodo primerne rešitve oblikovane v sodelovanju s SID banko.«

Katera so prednostna področja

Medtem tudi podjetja iz neobrambnih sektorjev, denimo avtomobilska in kovinska industrija, zaradi pomanjkanja naročil v svojih osnovnih panogah iščejo kupce na obrambnem področju. »Slovenska podjetja, ki delujejo v obrambni industriji, so v osnovi začela razvoj in proizvodnjo civilnih proizvodov. Ker so to tehnološko visoko razvita podjetja, so s pomočjo vlaganj ministrstva v raziskave in razvoj uspešno razširila svojo dejavnost tudi na področju razvoja in proizvodnje obrambnih proizvodov,« pravijo na Morsu. Država bo spodbujala visokotehnološke proizvode z višjo dodano vrednostjo in sledila trendom razvoja naprednih tehnologij na več prednostnih področjih. To so razvoj avtomatiziranih in avtonomnih sistemov za različne domene in področja ter zaščita omenjenih sistemov, razvoj naprednih in varčnih energijskih sistemov, vključno s področjem podnebnih sprememb, simulacije in modeliranje v podporo odločanju, učinkovito delovanje in zdravje vojaka ter druge napredne biološke in povezane znanosti, vesoljske tehnologije, kibernetika in drugo, so našteli na Morsu.

Kot dodajajo, pri načrtovanju raziskovalno-razvojnih projektov zasledujejo cilj spodbujanja dvonamenske rabe proizvodov: »Tudi prvi rezultati razvoja in konkretnih naročil, ki jih je ministrstvo izvedlo, kažejo na dobre dosežke na tem področju. Kot primer lahko navedemo naslednje projekte: razvoj in nakup brezpilotnih letalnikov, ki so tudi prodani drugi državi po modelu vlada vladi, električni motor​ hard enduro, večnamenska platforma 6 × 6 na hibridni pogon za vgradnjo oborožitvenih postaj in cistern za daljinsko gašenje požarov, aktivna prikolica za oklepna vozila za prevoz tovora, sistem za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, energetsko neodvisni in učinkoviti vojaški tabori, simulacijski sistemi in podobno.«

Investicije dvojne rabe

Obrambni izdatki naj bi letos dosegli dva odstotka BDP in do leta 2030 tri odstotke BDP, od tega bo del namenjen za jedrne vojaške zahteve, drugi del pa za investicije, povezane z obrambo, varnostjo in odpornostjo, tako imenovane investicije dvojne rabe. Pri slednjem vlada načrtuje povečanje zmogljivosti vojaškega in civilnega pretovora v Luki Koper. Kot investicija dvojne rabe se izvajata tudi nadgradnja železniške proge na več odsekih in posodobitev materialnih sredstev za potrebe železniškega prometa.

V zdravstvu je predvidenih več investicij dvojne rabe, ki bodo okrepile zmogljivosti vojaškega in civilnega zdravstva. »Načrtovana je vzpostavitev nacionalnega centra za izredne razmere kot prizidek Bolnišnice dr. Petra Držaja za uporabo v primeru kriz, ki ga bo primarno uporabljala zdravstvena enota Slovenske vojske ob sodelovanju zdravstvenega osebja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Načrtovana je tudi posodobitev naprav, opreme in sredstev za odvzem in hranjenje krvi in krvnih produktov za potrebe Slovenske vojske in zavezniških sil.«

Vlada pri tem načrtuje izgradnjo kapacitet, ki bodo zagotavljale višjo stopnjo samozadostnosti in odpornosti družbe ter krajšanja dobavnih verig. »S ciljem okrepitve samozadostnosti in odpornosti na različnih področjih bodo zato opredeljeni strateške surovine, blago in storitve za potrebe nacionalne varnosti ter v skladu s tem načrtovani in izvedeni različni ukrepi, ki bodo prispevali k bolj neodvisni preskrbi s hrano, energenti, surovinami, različnim blagom oziroma k povečanju zalog tistega blaga, ki ga v Sloveniji ne moremo pridelati ali proizvesti v dovolj velikem obsegu za primer povečanih potreb. Pri tem gre zlasti za ukrepe, s katerimi se bodo povečale zaloge – na primer gradnja oziroma nadgradnja obstoječih skladiščnih kapacitet za energente in živila – in se bo spodbujala samopreskrba – na primer ukrepi za zaščito kmetijskih zemljišč, ki bodo prispevali k višji stopnji samopreskrbe na prehranskem področju,« so pojasnili na obrambnem ministrstvu.

Zaveznice naj bi skladno s haaško zavezo za dvojno rabo namenjale do 1,5 odstotka BDP na leto. »Upoštevaje namene zadevnih investicij in aktualne izdatke je mogoče ugotoviti, da Slovenija že zdaj namenja omenjeni odstotek sredstev v primerljive cilje in se torej proračunske potrebe za to predvidoma ne bodo povečale. Ta kategorija sredstev bo namenjena za financiranje ukrepov za krepitev odpornosti, civilnih zmogljivosti in izvajanja nalog civilne obrambe, kar med drugim vključuje širše vidike zaščite kritične infrastrukture, zaščito omrežij, obrambne inovacije in krepitev obrambne industrijske baze. Zaveza vključuje tudi trajno podporo Ukrajini,« še dodajajo na ministrstvu.