Reformiranje zdravstva po dveh tirih
Včeraj je strateški svet za reformo zdravstva razpravljal o vlogi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), hkrati pa je ministrstvo za zdravje pripravilo svoja izhodišča za spremembe zavoda. To kaže, da strateški svet, ki deluje pod okriljem predsednika vlade, ni v sozvočju z ministrom za zdravje, kjer imajo na potek reforme očitno svoj pogled in pišejo svoje predloge zakonov.
Januarja letos, ko je strateški svet za zdravstvo prenehal delovati pod okriljem ministrstva za zdravje in je v razširjeni obliki (od devetih na 22 članov) prešel pod okrilje predsednika vlade Roberta Goloba, se je ugibalo o nekakšni zaušnici, ki jo je s tem dobil minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Tedaj so javnost mirili, češ da v ozadju ni nič takega, saj naj bi se samo pokazalo, kako veliko težo ima v resnici zdravstvena reforma.
A zdaj se potrjuje, da strateški svet in ministrstvo za zdravje z ministrom na čelu nista na isti valovni dolžini. Medtem ko je strateški svet šele včeraj obravnaval vlogo ZZZS, je ministrstvo že pripravilo izhodišča za zakon in jih predstavilo delovni skupini koalicijskih poslancev. Ta nad vsebino menda ni bila navdušena, z njo pa se na strateškem svetu niso seznanili. Komunikacija med strateškim svetom in ministrstvom ni najboljša, pravijo obveščeni. Ministrstvo pripravlja svoje predloge mimo strateškega sveta, čeprav je bilo predvideno, da bodo delovali usklajeno. Predvideno je sicer bilo, da bi Bešič Loredan včeraj predstavil svoj predlog o ZZZS tudi strateškemu svetu, a je menda zbolel.
Včeraj smo ministrstvo vprašali, ali se s strateškim svetom ne posvetujejo, oziroma zakaj voz vlečejo vsaksebi – za iste stvari pripravljajo vsak svoje rešitve, a odgovore še čakamo. Kot pa je spomnil vodja strateškega sveta Erik Brecelj, spadajo njihove zadolžitve v pristojnost predsednika vlade.
Kadrovska stiska ministrstva
Razmere otežuje še dejstvo, da je v zadnjem obdobju veliko ljudi zapustilo ministrstvo za zdravje in je to trenutno kadrovsko precej osiromašeno. Kot smo poročali, je odšla tudi vodja najbolj obremenjenega in najpomembnejšega direktorata za zdravstveno varstvo.
Na ministrstvu so pojasnili, da je bilo to področje več preteklih mandatov zapostavljeno, vsebine so se kopičile, kadrovsko pa je ostajalo podhranjeno. »Sedanja organizacijska oblika se je v preteklih mesecih izkazala za preveč togo, zato bo področje dela direktorata za zdravstveno varstvo razdeljeno na strateški in reformni del zdravstvenega varstva na eni strani ter na operativni del, tekoče naloge in odpravo zaostankov na drugi strani. Prepričani smo, da bo s spremenjeno strukturo in vitkejšo obliko vodenja direktorat uspešneje in učinkoviteje opravljal naloge v korist pacienta.«
Ob tem pa se mnogi že sprašujejo, kako bo mogoče izpeljati težavno reformo, če očitno tudi med odgovornimi akterji, ki bi morali biti enotni, zevajo nekatere vrzeli.
Slišati je, da se bo koalicija v prihodnje posvetila problemu privatizacije zdravstva oziroma temu, da vse več zdravnikov odhaja med samostojne podjetnike. Poslanka Tamara Kozlovič, ki vodi odbor za zdravstvo v DZ in tudi posebno koalicijsko poslansko skupino za zdravstveno reformo, je že podala poslansko vprašanje, ki posredno zadeva tudi omenjeno problematiko in se nanaša na izdana dovoljenja zdravnikom za delo drugje.
Direktorji napovedujejo odstope
Direktorji zdravstvenih domov in bolnišnic so na premiera Roberta Goloba naslovili pismo z opozorilom, da bodo plače nekaterih zdravnikov po 1. aprilu presegle njihove plače. V pismu so zapisali, da razmišljajo o odstopu, če plačna nesorazmerja do takrat ne bodo odpravljena.
Kot so opozorili, so direktorji in strokovni direktorji v javnih zdravstvenih zavodih že doslej zaostajali za plačami velikega števila zdravnikov, ponekod jih prekašajo celo najbolje plačane medicinske sestre, predvsem zaradi nadur in dodatkov.
Na ministrstvu za zdravje so odgovorili, da se zavedajo neustreznih razmerij med plačami javnih uslužbencev in direktorjev, do tega pa je prišlo tudi zaradi parcialnih rešitev ob pritiskih za povečevanje plač. Zato bodo direktorje zdravstvenih zavodov povabili k posredovanju konkretnih predlogov o ureditvi plač plačne skupine B v javnih zdravstvenih zavodih.
Po današnjem izvršnem odboru Gibanja Svobode je predsednik vlade Robert Golob dejal, da bo javnost seznanjena zgolj z enim predlogom zakona o ZZZS. Glede informacij, da tako ministrstvo za zdravje kot strateški svet pripravljata svoje predloge, je dejal, da pozna on vsaj štiri predloge: »Vsaka zainteresirana javnost ima pravico, da pripravlja svoje predloge. Nenazadnje Glas ljudstva pripravlja svoj predlog. Ministrstvo za zdravje pripravlja svoj predlog. Strateški svet ne pripravlja svojega predloga, ampak se je opredelil, kako izboljšati, kar je pripravilo ministrstvo. Tudi delovna skupina na vladi še kar obstaja - torej je to še en tir, ki se je do predlogov že opredeljevala in tudi predlagala izboljšave. Ko bo zakon med vsemi tremi deležniki (ministrstvom, strateškim svetom in delovno skupino) dovolj usklajen, takrat pa bomo predlog posredovali v javno razpravo in bomo govorili, da imamo predlog, Danes ga še nimamo, imamo različna izhodišča s strani različnih skupin,« je bil jasen premier.
