Reorganizacija brez širše razprave
Kadrovske menjave in usmerjanje v policiji po volji politike. Vlada sprejela nov sklep, ki dodatno ureja razmerja med MNZ in policijo.
Odpri galerijo
Vlada je že sprejela nov sklep, ki se nanaša na razmerje ministrstva za notranje zadeve do policije. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Zadnje leto in pol je policija tudi zaradi kadrovskih rošad pogosto tarča kritik tako strokovne kot laične javnosti, kritični pa so kajpada tudi v opoziciji. Vse pogostejša so opozorila, da se vzpostavlja sistem, v katerem bo policija bolj pod upravljanjem politike, natančneje notranjega ministra.
Predvsem Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je vse od nastopa sedanje vlade pogosto na udaru. Poleg mahinacij pri izbiri šefa za vodenje NPU je precej prahu pred časom dvignila tudi reorganizacija.
Po mnenju dela stroke sta sporni sprememba zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organiziranosti in delu v policiji kakor tudi že pred časom na vladi sprejeta sprememba uredbe o sodelovanju policije in državnega tožilstva.
Vodja kazenskega oddelka na vrhovnem državnem tožilstvu Mirjam Kline je že pred časom za Delo opozorila, da se s spremembo v delu, ki ga omenjamo, vrhovno državno tožilstvo ni strinjalo.
»Posledica takšne spremembe, ki se zdaj nakazuje tudi v predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organiziranosti in delu v policiji, bi namreč bila, da bi v primerih, ko državni tožilec v konkretni zadevi ne bi (takoj na začetku, ko ga policija obvesti) dejansko prevzel usmerjanja s pisnimi usmeritvami, policijo lahko s posamičnimi usmeritvami v konkretni predkazenski zadevi usmerjal minister za notranje zadeve,« pojasnjuje Klinetova.
Torej bi v sedanji strukturi imel minister Aleš Hojs pomembno vlogo pri pregonu kriminala, kar pa je lahko zelo sporno. A takšni rešitvi je vodstvo policije naklonjeno.
Reorganizacija policije kot zelo kompleksnega in pomembnega sistema za družbo je vsekakor nujna, če se na podlagi širše analize pokažejo slabosti in se delovanje lahko izboljša. Vendar, kot pravijo naši viri v policiji, ta zdaj poteka povsem brez kakšnega širšega soglasja že znotraj stroke v policiji, kaj šele širše.
Na nedavni dopisni seji vlade so tako že sprejeli nov sklep o reorganizaciji policije. Ta se nanaša prav na razmerje ministrstva za notranje zadeve do policije. Tako je med drugim zapisano, da ministrstvo izvaja strokovne naloge na področju upravljanja kadrovskih, finančno-računovodskih in logistično-podpornih virov za policijo, usmerja in nadzoruje izvajanje nalog in pooblastil policije, v postopku obravnave pritožb posameznikov na delo policistov oziroma policistk opravlja naloge, določene v zakonu, ki ureja naloge in pooblastila policije, predlaga, usmerja in koordinira določene naloge mednarodnega sodelovanja policije in opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
Kot opozarja del stroke, je tudi to korak naprej, da politika v operativnem delu policije pridobi večji vpliv.
Predvsem Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je vse od nastopa sedanje vlade pogosto na udaru. Poleg mahinacij pri izbiri šefa za vodenje NPU je precej prahu pred časom dvignila tudi reorganizacija.
Po mnenju dela stroke sta sporni sprememba zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organiziranosti in delu v policiji kakor tudi že pred časom na vladi sprejeta sprememba uredbe o sodelovanju policije in državnega tožilstva.
Vodja kazenskega oddelka na vrhovnem državnem tožilstvu Mirjam Kline je že pred časom za Delo opozorila, da se s spremembo v delu, ki ga omenjamo, vrhovno državno tožilstvo ni strinjalo.
»Posledica takšne spremembe, ki se zdaj nakazuje tudi v predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organiziranosti in delu v policiji, bi namreč bila, da bi v primerih, ko državni tožilec v konkretni zadevi ne bi (takoj na začetku, ko ga policija obvesti) dejansko prevzel usmerjanja s pisnimi usmeritvami, policijo lahko s posamičnimi usmeritvami v konkretni predkazenski zadevi usmerjal minister za notranje zadeve,« pojasnjuje Klinetova.
Torej bi v sedanji strukturi imel minister Aleš Hojs pomembno vlogo pri pregonu kriminala, kar pa je lahko zelo sporno. A takšni rešitvi je vodstvo policije naklonjeno.
Novi sklep vlade
Reorganizacija policije kot zelo kompleksnega in pomembnega sistema za družbo je vsekakor nujna, če se na podlagi širše analize pokažejo slabosti in se delovanje lahko izboljša. Vendar, kot pravijo naši viri v policiji, ta zdaj poteka povsem brez kakšnega širšega soglasja že znotraj stroke v policiji, kaj šele širše.
Na nedavni dopisni seji vlade so tako že sprejeli nov sklep o reorganizaciji policije. Ta se nanaša prav na razmerje ministrstva za notranje zadeve do policije. Tako je med drugim zapisano, da ministrstvo izvaja strokovne naloge na področju upravljanja kadrovskih, finančno-računovodskih in logistično-podpornih virov za policijo, usmerja in nadzoruje izvajanje nalog in pooblastil policije, v postopku obravnave pritožb posameznikov na delo policistov oziroma policistk opravlja naloge, določene v zakonu, ki ureja naloge in pooblastila policije, predlaga, usmerja in koordinira določene naloge mednarodnega sodelovanja policije in opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
Kot opozarja del stroke, je tudi to korak naprej, da politika v operativnem delu policije pridobi večji vpliv.
