SAZU z izjavo proti ideološkemu poenostavljanju zgodovine
Akademiki politiko in družbo pozvali, naj ene poenostavljene pripovedi o drugi svetovni vojni ne nadomeščajo z drugo, ravno tako ideološko.
Odpri galerijo
»Uniformiran pogled v demokratični družbi ni mogoč. Moramo pa imeti soglasje o temeljnih vrednotah, na katerih temeljimo kot narodna skupnost Slovencev,« so zapisali člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti. FOTO: Aleš Černivec/Delo
Člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti so ob tridesetletnici samostojne slovenske države objavili izjavo, ki se ne nanaša na prelomen čas razkola in razhoda z nekdanjo Jugoslavijo leta 1991, pač pa na čas druge svetovne vojne in tragedij neposredno po njej, ki še vedno značilno razdvajajo mnoge.
Z demokratizacijo slovenske družbe je postala revizija nekdanje enostranske pripovedi o zgodovini, ki je bila utemeljena ideološko, in ne zgodovinopisno, nujna, so zapisali, a dodali, da se ob tej zgodovinopisni reviziji soočamo s težnjami, da bi eno poenostavljeno pripoved zamenjali z drugo, diametralno nasprotno, zreducirano na revolucijo in odpor proti njej, ki je ravno tako ideološka. Le z drugačnim predznakom.
V najnovejši izjavi o slovenski spravi navajajo, da imata zaradi dveh pogledov vsaka stran svoje kraje spomina, kot narod pa imamo razklan zgodovinski spomin na eno ključnih obdobij slovenske preteklosti z vsemi negativnimi posledicami za sedanjost in prihodnost.
»Uniformiran pogled v demokratični družbi ni mogoč. Moramo pa imeti soglasje o temeljnih vrednotah, na katerih temeljimo kot narodna skupnost Slovencev,« so zapisali. »V etičnem smislu zato o dogajanju med drugo svetovno vojno in neposredno po njej ne bi smelo biti sporno, da je bil upor proti okupatorjem upravičen, da sta bila polastitev narodnoosvobodilnega boja s strani komunistične partije in z njo povezani revolucionarni teror neupravičena, da je bil odpor proti temu terorju upravičen in da je bila pri tem oborožena kolaboracija z okupatorjem neupravičena.«
»Ko torej obsojamo revolucionarno nasilje, ne obsojamo obenem tudi narodnoosvobodilnega upora, ki je navdihujoče dejanje in eden od temeljev naše državnosti. In ko obsojamo kolaboracijo z okupatorjem, prav tako ne obsojamo odpora proti revolucionarnemu nasilju. Ob tem priznavamo načelo osebne odgovornosti vsakega posameznika in pravico vsakega izmed nas do kritične presoje namenov in dejanj na osebni in kolektivni ravni.«
Akademiki javnost, še zlasti njen politični del, pozivajo, da se njihovi izjavi pridružijo, jo posvojijo in delujejo v skladu z njo v skrbi za skupno prihodnost.
Z demokratizacijo slovenske družbe je postala revizija nekdanje enostranske pripovedi o zgodovini, ki je bila utemeljena ideološko, in ne zgodovinopisno, nujna, so zapisali, a dodali, da se ob tej zgodovinopisni reviziji soočamo s težnjami, da bi eno poenostavljeno pripoved zamenjali z drugo, diametralno nasprotno, zreducirano na revolucijo in odpor proti njej, ki je ravno tako ideološka. Le z drugačnim predznakom.
V najnovejši izjavi o slovenski spravi navajajo, da imata zaradi dveh pogledov vsaka stran svoje kraje spomina, kot narod pa imamo razklan zgodovinski spomin na eno ključnih obdobij slovenske preteklosti z vsemi negativnimi posledicami za sedanjost in prihodnost.
Oborožena kolaboracija neupravičena, enako revolucionarni teror
»Uniformiran pogled v demokratični družbi ni mogoč. Moramo pa imeti soglasje o temeljnih vrednotah, na katerih temeljimo kot narodna skupnost Slovencev,« so zapisali. »V etičnem smislu zato o dogajanju med drugo svetovno vojno in neposredno po njej ne bi smelo biti sporno, da je bil upor proti okupatorjem upravičen, da sta bila polastitev narodnoosvobodilnega boja s strani komunistične partije in z njo povezani revolucionarni teror neupravičena, da je bil odpor proti temu terorju upravičen in da je bila pri tem oborožena kolaboracija z okupatorjem neupravičena.«
Slovensko akademijo znanosti in umetnosti kot predsednik vodi dr. Peter Štih. FOTO: Voranc Vogel/Delo
»Ko torej obsojamo revolucionarno nasilje, ne obsojamo obenem tudi narodnoosvobodilnega upora, ki je navdihujoče dejanje in eden od temeljev naše državnosti. In ko obsojamo kolaboracijo z okupatorjem, prav tako ne obsojamo odpora proti revolucionarnemu nasilju. Ob tem priznavamo načelo osebne odgovornosti vsakega posameznika in pravico vsakega izmed nas do kritične presoje namenov in dejanj na osebni in kolektivni ravni.«
Akademiki javnost, še zlasti njen politični del, pozivajo, da se njihovi izjavi pridružijo, jo posvojijo in delujejo v skladu z njo v skrbi za skupno prihodnost.
