SD tepe ujetost v koalicijo

Najbolj preprost odgovor na vprašanje, kaj se dogaja oziroma kaj je vzrok za to, da podpora SD v javnomnenjskih anketah ostaja pri šestih odstotkih, Levici pa se je podvojila, je dejstvo, da je SD ujeta v koalicijo. Tako komentira rezultate najnovejšega merjenja razpoloženja volivcev Milan Brglez, predsednik konference SD. Kongres stranke je v soboto sprejel programska izhodišča, ki naj bi ji zagotovila preboj.

Na slovenskem levem političnem polu je SD z nastankom Levice dobila resnega konkurenta. Stranki imata enake ideološke in vrednostne temelje, nagovarjata podobne teme. A v tokratni javnomnenjski anketi je SD, stranko s tradicijo, dobro razvejeno lokalno mrežo in izkušnjami, močno premagala stranka, ki je v parlament prvič vstopila pred petimi leti.





»Politika je maraton,« je prepričan prvak stranke Dejan Židan, ki napoveduje, da bodo za podporo pri svojih projektih, pomembnih za socialno državo in socialdemokracijo, v prihodnje najprej potrkali na vrata Levice. Ta je po radikalnem vztrajanju pri svojih zgodbah in nato odpovedi protokola o sodelovanju s koalicijo zdaj deležna skoka podpore volivcev, v prihodnje pa bo za svoje delovanje imela več svobode, saj je ne bodo omejevali nobeni dogovori z drugimi strankami.

SD bo skušala preboj pri volivcih med drugim doseči z novimi programskimi dokumenti, o katerih so govorili tudi na sobotnem kongresu v Velenju. Milan Brglez meni, da SD v javnomnenjskih anketah tepe predvsem ujetost v koalicijo, zaradi česar stranka ne more radikalizirati svojega ravnanja, niti zapustiti koalicije, saj bi temu sledilo zrušenje vlade Marjana Šarca.
 

Kdo bi bil kaznovan za padec vlade

Predčasne volitve bi v tem trenutku izčistile politični prostor in zmanjšale njegovo razdrobljenost, saj bi parlamentarni prag glede na ankete gotovo prestopilo manj političnih strank kot na lanskih državnozborskih volitvah. Padec vlade bi si po Brglezovem mnenju trenutno lahko privoščili LMŠ in tudi SD, vprašanje pa je, koliko bi stranki – če bi vlado dejansko zrušili – za to potezo volivci kaznovali na prihodnjih parlamentarnih volitvah.

Odnosi v koaliciji očitno niso najboljši. Nekateri koalicijski partnerji SD očitajo metanje polen pod noge, v stranki zato predlagajo čimprejšnji sklic koalicijskega vrha, da bi zadeve razčistili. Premierja Šarca pozivajo k sklicu tudi v luči prekinitve sporazuma manjšinske vlade z Levico. Treba se je pogovoriti o odnosih v koaliciji, izpolnjevanju zavez ter nadaljnjih projektih, naloga predsednika vlade je, da pove, kako naprej, pravijo.

Glede na nezaupanje med strankami peterčka je Slovenija najverjetneje znova na pragu precejšnje politične nestabilnosti. Je že mogoče z gotovostjo reči, da koalicija ne bo končala štiriletnega mandata? »Težko je reči, kaj se bo zgodilo, najprej je treba videti, kaj bo s proračunom. Če bo sprejet, ima politika vsaj približno še eno leto miru. V koaliciji je v tem trenutku kar nekaj nepotrebnih bojev, ki so posledica obrtniških napak. Aktualne razmere bo izkušena opozicija znala zelo dobro izrabiti, na njeni strani ni pričakovati strateških napak, počasi bodo 'pražili' koalicijo, na primer s pomočjo komisije za nadzor obveščevalno-varnostnih služb,« še razmišlja Brglez.

Zdaj zaseda šesto mesto med najbolj priljubljenimi politiki, medtem ko je Židan na dvanajstem. Brgleza že omenjajo kot morebitnega Židanovega naslednika na vrhu SD in tudi v vlogi kandidata za predsednika države. Da je ambiciozen, potrjuje tudi sam.


 

Ankete ne smejo zamajati SD

Matjaž Han, vodja poslanske skupine SD, v komentarju o velikem skoku podpore Levici pravi, da nobena javnomnenjska anketa ne sme SD tako zamajati, da bi se zavzemala za sicer ljudem všečne ukrepe, ki pa bi bili v škodo države.

»Verjetno bomo nekako morali reagirati na takšne rezultate javnomnenjskih anket. Zavedamo se, da koalicija morda sprejema tudi odločitve, ki volivcem niso všeč. Glede na to, da smo bili pri ukinitvi dodatka za delovno aktivnost na isti strani kot Levica, torej da smo ukinitvi nasprotovali, pa je očitno, da tega nismo znali javnosti dovolj prepričljivo povedati,« dodaja Han.





Rezultat ankete je skrb vzbujajoč, se strinja, za SD pravzaprav porazen, upa pa, da bodo kongres in dejanja stranke, ki mu bodo sledila, številke popravili. Han meni, da bo z Levico sodelovanje še mogoče, pogledi obeh strank na težave v slovenski družbi so namreč podobni, različni pa so v izvedbi in realnosti ukrepov za njihovo odpravo.

Če bi Šarčeva vlada padla, SD ne bo del desnosredinske koalicije, pač pa bo šla v opozicijo. »Tudi na morebitne predčasne volitve je stranka pripravljena, naše liste bodo brez težav polne dobrih kandidatov. Prepričan sem, da bi dosegli dober rezultat, kar smo nenazadnje dokazali tudi na evropskih volitvah,« še pravi Han.