Še večja gneča na urgenci. V soboto dvakrat več bolnikov
Zaprtje dežurnih ambulant v ljubljanskem zdravstvenem domu mimo dogovora s kliničnim centrom.
Odpri galerijo
Skrb vzbujajoče je tudi, da se bodo bolniki z respiratornimi obolenji na urgenci zdaj množično mešali z bolniki, ki zdravniško pomoč iščejo zaradi drugih težav. FOTO: Leon Vidic/Delo
Ljubljana – V enoti splošne nujne medicinske pomoči, ki deluje v prostorih Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, so v soboto obravnavali dvakrat več odraslih bolnikov, kot jih je običajno. Z decembrom je namreč Zdravstveni dom Ljubljana zaprl vrata petih dežurnih ambulant – tri dopoldne in dve popoldne.
V povprečju je omenjene ambulante na Metelkovi vsako soboto obiskalo 120 bolnikov, po novem pa bodo morali ti pomoč iskati na ljubljanski urgenci, v tamkajšnji ambulanti splošne nujne medicinske pomoči.
Namesto petih zdravniških ekip pa je Zdravstveni dom Ljubljana namenil za pomoč v urgenci UKC samo eno ekipo. UKC je zato ministru za zdravje Samu Fakinu in županu Zoranu Jankoviću že pisal, da bo stanje nevzdržno.
Predsednik komisije za koordinacijo urgentne dejavnosti UKC Ljubljana Anže Kristan je dejal, da so predstavnike ljubljanskega zdravstvenega doma na zadnjem sestanku 13. novembra razumeli, da so selitev sobotne dežurne službe za odrasle v UKC za zdaj ustavili: »Ta selitev nas je presenetila.« Pojasnil o tem, zakaj so se spremembo, ki ni bila dogovorjena s kliničnim centrom v ZD Ljubljana, odločili uvesti že z decembrom, niso dobili.
Po Kristanovi oceni je korak nazaj še vedno smiseln. Po njegovem bi bilo treba sprejeti odločitev, ki bo najboljša za bolnike, zato poziva k nadaljevanju pogovorov: »Prepričan sem, da si bodo premislili, ko jim bomo ponovno predstavili naše argumente.« To ne pomeni, da bi bil proces selitve povsem zaključen, ampak le prekinjen.
Skrb vzbujajoče je tudi dejstvo, da se bodo bolniki z respiratornimi oziroma infektivnimi obolenji na urgenci zdaj množično mešali z bolniki, ki zdravniško pomoč iščejo zaradi drugih težav. Kmalu se bo začela gradnja urgentnega kirurškega bloka, kar pomeni, da čakalnice znotraj urgentnega kirurškega bloka ne bo več in bodo vsi bolniki čakali na istem mestu.
Po oceni predstojnice splošne nujne medicinske pomoči ljubljanskega zdravstvenega doma Matejke Škufca Sterle je delo v soboto potekalo brez večjih zapletov, z več bolniki in več zdravstvenimi ekipami. Pomoč je poiskalo nekaj zelo bolnih ljudi, večji del pa ni bil ogrožen, a so potrebovali zdravniško pomoč. Nekaj bolnikov se je oglasilo zaradi banalnih stvari, kot so predpisovanje stalne terapije in izdajanje napotnice. Takim nenujnim bolnikom obisk zaračunajo.
V Zdravstvenem domu Ljubljana v zadnjem času opažajo še večji pritisk na službo nujne medicinske pomoči oziroma dežurno službo, kar pripisujejo podaljševanju čakalnih dob v zdravstvu. Ljudje namreč poskušajo prek dežurne službe hitreje priti v zdravstveni sistem in rešiti zdravstvene težave.
V povprečju je omenjene ambulante na Metelkovi vsako soboto obiskalo 120 bolnikov, po novem pa bodo morali ti pomoč iskati na ljubljanski urgenci, v tamkajšnji ambulanti splošne nujne medicinske pomoči.
Namesto petih zdravniških ekip pa je Zdravstveni dom Ljubljana namenil za pomoč v urgenci UKC samo eno ekipo. UKC je zato ministru za zdravje Samu Fakinu in županu Zoranu Jankoviću že pisal, da bo stanje nevzdržno.
Selitev mimo dogovorov
Predsednik komisije za koordinacijo urgentne dejavnosti UKC Ljubljana Anže Kristan je dejal, da so predstavnike ljubljanskega zdravstvenega doma na zadnjem sestanku 13. novembra razumeli, da so selitev sobotne dežurne službe za odrasle v UKC za zdaj ustavili: »Ta selitev nas je presenetila.« Pojasnil o tem, zakaj so se spremembo, ki ni bila dogovorjena s kliničnim centrom v ZD Ljubljana, odločili uvesti že z decembrom, niso dobili.
Anžeta Kristana, predsednik komisije za koordinacijo urgentne dejavnosti UKC Ljubljana, je presenetila selitev sobotnih dežurstev iz zdravstvenega doma na urgenco. FOTO: Jože Suhadolnik
Po Kristanovi oceni je korak nazaj še vedno smiseln. Po njegovem bi bilo treba sprejeti odločitev, ki bo najboljša za bolnike, zato poziva k nadaljevanju pogovorov: »Prepričan sem, da si bodo premislili, ko jim bomo ponovno predstavili naše argumente.« To ne pomeni, da bi bil proces selitve povsem zaključen, ampak le prekinjen.
Skrb vzbujajoče je tudi dejstvo, da se bodo bolniki z respiratornimi oziroma infektivnimi obolenji na urgenci zdaj množično mešali z bolniki, ki zdravniško pomoč iščejo zaradi drugih težav. Kmalu se bo začela gradnja urgentnega kirurškega bloka, kar pomeni, da čakalnice znotraj urgentnega kirurškega bloka ne bo več in bodo vsi bolniki čakali na istem mestu.
Osnovni problem: dolge čakalne vrste
Po oceni predstojnice splošne nujne medicinske pomoči ljubljanskega zdravstvenega doma Matejke Škufca Sterle je delo v soboto potekalo brez večjih zapletov, z več bolniki in več zdravstvenimi ekipami. Pomoč je poiskalo nekaj zelo bolnih ljudi, večji del pa ni bil ogrožen, a so potrebovali zdravniško pomoč. Nekaj bolnikov se je oglasilo zaradi banalnih stvari, kot so predpisovanje stalne terapije in izdajanje napotnice. Takim nenujnim bolnikom obisk zaračunajo.
V Zdravstvenem domu Ljubljana v zadnjem času opažajo še večji pritisk na službo nujne medicinske pomoči oziroma dežurno službo, kar pripisujejo podaljševanju čakalnih dob v zdravstvu. Ljudje namreč poskušajo prek dežurne službe hitreje priti v zdravstveni sistem in rešiti zdravstvene težave.
