Še vedno odkrijejo preveč oseb z napredovalo okužbo s HIV
Okužbe z virusom HIV kljub napredku v diagnostiki, preventivi in zdravljenju ostajajo med največjimi svetovnimi javnozdravstvenimi problemi. V Sloveniji, kjer po oceni stroke epidemiološko situacijo dobro obvladujemo, smo lani po več letih sicer znova imeli dve smrti zaradi aidsa, letos pa tudi 22 poznih diagnoz – zlasti zaradi stigme, ki se še vedno drži okuženih.
Pri nas je v začetku leta živelo okrog 900 oseb s HIV, od teh jih desetina menda ni vedela za okužbo. Najbolj prizadeta skupina so moški, ki imajo spolne stike z moškimi (t i. skupina MSM). Delež okuženih je bil lani triodstoten. V primerjavi z Evropo, kjer se epidemija najhitreje širi, ima Slovenija po oceni stroke relativno nizke številke.
Letos so pri nas do 20. novembra po podatkih dr. Irene Klavs z NIJZ odkrili 36 novih diagnoz okužbe s HIV, od teh največ, 27, v skupini MSM, eno pa tudi med intravenskimi uporabniki drog; v vsem letu lani je bilo 42 okužb. Omenjenih 36 novih diagnoz predstavlja 1,7 primera na 100.000 prebivalcev ali še vedno trikrat manj od evropskega povprečja. Vse večji problem po oceni Klausove predstavljajo pozne diagnoze, letos so jih evidentirali že 22, od teh 15 v skupini MSM. Tudi v EU je leta 2021 več kot polovico diagnoz odpadlo na skupino MSM. V tej skupini stroka opaža zmanjšanje uporabe kondoma na eni in povečanja števila spolno prenosljivih okužb, zlasti sifilisa in gonoreje, na drugi strani. Tudi zato, pravijo, je nujna dosledna uporaba kondoma.
Stigma, razvrednotenje, obsojanje ...
V Sloveniji po besedah dr. Janeza Tomažiča s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana večina oseb s prepoznano okužbo HIV prejema protivirusna zdravila. Kot poudarja, so pri nas v skupini MSM preventivne storitve, vključno s t. i. predizpostavitveno (PrEP) in poizpostavitveno profilakso (PEP) ter testiranjem v skupnosti, zelo dobro dostopne, zato poziva vse, ki imajo večje tveganje za okužbo, da se vključijo v strategijo PrEP.
V Sloveniji je kampanja N=N, Nezaznavno je neprenosljivo, vse premalo zaznavna. N=N velja za spolne odnose, pomeni pa, da pri osebi s HIV, ki dosledno uživa zdravila in ohranja virusno breme pod 200 kopij v mililitru plazme, ni nevarnosti za prenos okužbe.
Dr. Janez Tomažič
Zaradi stigme, ki so je okuženi deležni celo med zdravstvenim osebjem, se jih vse več pozno odloča za testiranje, od tod tudi vse več poznih diagnoz in dodatnih stisk. Opozoriti pa velja, da je ena od možnosti testiranja tudi pri izbranem osebnem zdravniku, na primarni ravni.
Po Tomažiču v zvezi z okuženimi s HIV vse preveč pozabljamo na »sociološki vidik«, na »socialno smrt in osebnostno razvrednotenje« obolelih v primeru, če se izve o njihovi okužbi. Za Tomažiča, ki o sebi pravi, da je »popolni zagovornik ničelne tolerance do stigme«, je »vsaka diskriminacija preveč«. S testiranji bomo vstopili tudi v svet skupin transgender, napoveduje.
Spolno prenosljive okužbe se širijo po Evropi
Tomažičeva kolegica dr. Mojca Matičič opozarja na porast števila spolno prenosljivih okužb po vsej Evropi, tudi pri nas, zlasti med mlajšimi sta razširjeni klamidija in humani papiloma virusi. Po njenem je nujno čim prej začeti nosečnice testirati proti gonoreji in klamidiji. Vse pomembnejše postaja, kot dodaja, obvladovanje okužb z virusoma hepatitisa B in C zaradi zdravstvenih posledic, kot sta, denimo, ciroza in rak jeter, ter zaradi novih uspešnih načinov zdravljenja, ki lahko preprečijo številne prezgodnje smrti. Matičičeva je izpostavila spolno prenosljivo bolezen opičjih koz, imenovano mpox. V Sloveniji smo lani obravnavali kar 49 primerov te bolezni, letos pa na srečo nobenega novega primera okužbe. Po njenem je »izjemno«, da se je do včeraj proti mpoxu v Sloveniji cepilo 410 oseb iz skupine MSM.
Geslo letošnjega svetovnega dne aidsa je Naj skupnosti vodijo. Pri nas društvo Legebitra že petnajsto leto izvaja program testiranja v skupnosti. Gre za edini tovrstni program zunaj zdravstva. Do 25. novembra so našteli 1733 uporabnikov in med njimi odkrili več kot tretjino primerov s HIV, o katerih poroča tudi NIJZ. Z januarjem 2024 oziroma z začetkom izvajanja projekta Expand pa bodo testiranje v skupnosti dodatno razširili na še tri skupine: migrante, osebe, ki uporabljajo drogo, in osebe, ki se ukvarjajo s spolnim delom. Testiranje bo potekalo na 20 točkah po vsej državi.
