Šest let gospodarske rasti morajo občutiti tudi posamezniki
Rebalansu se v DZ obeta zadostna podpora. Glasovanje je pričakovati v sredo.
Odpri galerijo
FOTO: Roman Šipić/Delo
Predlogu rebalansa državnega proračuna, s katerim se odhodki prvič zvišujejo prek deset milijard evrov, še bolj pa rastejo prihodki, se v DZ obeta zadostna podpora. Da ga bodo potrdili, pravijo v koalicijskih strankah, kot tudi v Levici in SNS. Podporo mu odrekajo le v SDS in NSi. Glasovanje je po današnji celodnevni razpravi pričakovati v sredo.
Z rebalansom bodo skoraj vsa ministrstva dobila več sredstev za izvajanje svojih politik, je bil zadovoljen Igor Zorčič (SMC). Še posebej je pozdravil dejstvo, da gre velik delež dodatnih sredstev za podjetništvo, izboljšanje konkurenčnosti, izobraževanje in znanost, promet, prometno infrastrukturo, kulturo, okolje, varnost in zaščito ter socialno varnost.
»Posebej nas veseli, da so odpravljeni praktično vsi varčevalni ukrepi na področju družinskih transferjev in transferjev najranljivejšim posameznikom ter gospodinjstvom,« je dodal Zorčič. Prav zato se moramo po njegovih besedah upirati skušnjavi po prekomerni porabi in tudi v času ugodnih ekonomskih razmer voditi dolgoročno vzdržno javnofinančno politiko.
Tudi v SAB po besedah Maše Kociper ocenjujejo rebalans kot dober. »Glede na trenutno vlado je tudi nekoliko bolj socialno naravnan, kar se nam zdi položaju primerno,« je dejala. Šest zaporednih let gospodarske rasti, ki je večja od povprečne v EU, morajo končno občutiti tudi posamezniki, naši državljani, je menila in tako kot Zorčič spomnila na zvišanje plač v javnem sektorju, minimalne plače in socialnih prispevkov, kot tudi na višje povprečnine.
Da se po desetletju varčevanja ljudem vrne vsaj del odvzetega, se je strinjal tudi Jani Prednik (SD). »Rebalans predstavlja odločitev, da se v Sloveniji gospodarska rast, močna socialna država in stabilne javne finance ne bodo izključevali,« je dejal. Poslancem SD se zdi rebalans optimalen.
Poslancem Desusa se zdi pomembno, da je v rebalansu poleg redne uskladitve pokojnin predvidena tudi izredna uskladitev. Sicer pa je po besedah Roberta Polnarja rebalans razvojno naravnan, saj se več sredstev namenja za človeške vire z vlaganji na področja izobraževanja in športa, podjetništva in konkurenčnosti ter znanosti in informacijske družbe.
Razvojno in socialno naravnanost vidijo v rebalansu tudi poslanci LMŠ. »Predvsem pa ljudem daje več za njihove davke kot do sedaj,« je dejal Brane Golubovič, ki je zadovoljen tudi s skoraj 200 milijonov evrov proračunskega presežka in zniževanjem dolga države. Rebalans zagotavlja srednjeročno uravnoteženost javnih financ in postavlja temelje za razvoj v naslednjih letih, je ocenil.
V Levici so bili sprva do rebalansa zadržani, a kot je dejal Luka Mesec, so se ga zdaj odločili podpreti. »Mislim, da je splošna usmeritev tega proračuna pravilna,« je dejal in zavrnil kritike nekaterih, da je premalo varčevalen. Krize je konec in po desetletju varčevanja se mu zdi prav, da se sproščajo socialni transferji, da ni več varčevanja pri otroških dodatkih, porodniških, socialnih pomočeh, ter da se povečujejo plače v javnem sektorju, zvišujejo sredstva za znanost, povečujejo pa tudi pokojnine.
Z rebalansom bodo skoraj vsa ministrstva dobila več sredstev za izvajanje svojih politik, je bil zadovoljen Igor Zorčič (SMC). Še posebej je pozdravil dejstvo, da gre velik delež dodatnih sredstev za podjetništvo, izboljšanje konkurenčnosti, izobraževanje in znanost, promet, prometno infrastrukturo, kulturo, okolje, varnost in zaščito ter socialno varnost.
»Posebej nas veseli, da so odpravljeni praktično vsi varčevalni ukrepi na področju družinskih transferjev in transferjev najranljivejšim posameznikom ter gospodinjstvom,« je dodal Zorčič. Prav zato se moramo po njegovih besedah upirati skušnjavi po prekomerni porabi in tudi v času ugodnih ekonomskih razmer voditi dolgoročno vzdržno javnofinančno politiko.
Kociper: Šest let gospodarske rasti morajo občutiti tudi posamezniki
Tudi v SAB po besedah Maše Kociper ocenjujejo rebalans kot dober. »Glede na trenutno vlado je tudi nekoliko bolj socialno naravnan, kar se nam zdi položaju primerno,« je dejala. Šest zaporednih let gospodarske rasti, ki je večja od povprečne v EU, morajo končno občutiti tudi posamezniki, naši državljani, je menila in tako kot Zorčič spomnila na zvišanje plač v javnem sektorju, minimalne plače in socialnih prispevkov, kot tudi na višje povprečnine.
Da se po desetletju varčevanja ljudem vrne vsaj del odvzetega, se je strinjal tudi Jani Prednik (SD). »Rebalans predstavlja odločitev, da se v Sloveniji gospodarska rast, močna socialna država in stabilne javne finance ne bodo izključevali,« je dejal. Poslancem SD se zdi rebalans optimalen.
Poslancem Desusa se zdi pomembno, da je v rebalansu poleg redne uskladitve pokojnin predvidena tudi izredna uskladitev. Sicer pa je po besedah Roberta Polnarja rebalans razvojno naravnan, saj se več sredstev namenja za človeške vire z vlaganji na področja izobraževanja in športa, podjetništva in konkurenčnosti ter znanosti in informacijske družbe.
Mesec: Splošna usmeritev tega proračuna je pravilna
Razvojno in socialno naravnanost vidijo v rebalansu tudi poslanci LMŠ. »Predvsem pa ljudem daje več za njihove davke kot do sedaj,« je dejal Brane Golubovič, ki je zadovoljen tudi s skoraj 200 milijonov evrov proračunskega presežka in zniževanjem dolga države. Rebalans zagotavlja srednjeročno uravnoteženost javnih financ in postavlja temelje za razvoj v naslednjih letih, je ocenil.
V Levici so bili sprva do rebalansa zadržani, a kot je dejal Luka Mesec, so se ga zdaj odločili podpreti. »Mislim, da je splošna usmeritev tega proračuna pravilna,« je dejal in zavrnil kritike nekaterih, da je premalo varčevalen. Krize je konec in po desetletju varčevanja se mu zdi prav, da se sproščajo socialni transferji, da ni več varčevanja pri otroških dodatkih, porodniških, socialnih pomočeh, ter da se povečujejo plače v javnem sektorju, zvišujejo sredstva za znanost, povečujejo pa tudi pokojnine.
