Šlo bo brez presoje vplivov na okolje

CČN Ljubljana: Voka Snaga zmogljivosti povečuje skoraj za 200.000 enot, a po Arsu to ne bo pomembno vplivalo na okolje.
Fotografija: Čistilna naprava. Foto: Borut Tavčar/Delo
Odpri galerijo
Čistilna naprava. Foto: Borut Tavčar/Delo

Ljubljana - Arso je ljubljanski Voki Snagi izdal sklep, po katerem jim okoljevarstvenega soglasja (OVS) za gradnjo tretje faze čistilne naprave, ki je del 138,9 milijona evrov vrednega projekta Čisto zate, ni treba novelirati niti izvesti presoje vplivov na okolje. V sklopu projekta se gradi tudi razvpiti povezovalni kanal C0 s traso po ljubljanskem vodonosniku.

Potem, ko je v začetku meseca okoljsko ministrstvo (Mop) zaradi pomanjkanja sredstev v državnem proračunu ustavilo revizijo projektne dokumentacije kanala C0 – glede na prispele ponudbe izvajalcev recenzije je Mopu zmanjkalo dobrih šest oziroma enajst tisočakov v te namene –, je Arso zdaj presodil, da načrtovane spremembe v tretji fazi gradnje čistilne naprave (ČN) in predvidene tehnološke prilagoditve ne bodo pomembno vplivale na okolje.


Sporna dušik in fosfor


Gradnja kanala C0. Foto: Aleš Mrzel
Gradnja kanala C0. Foto: Aleš Mrzel


Voka Snaga je lani poleti na Arso prijavila spremembe OVS iz leta 2012, ki je bilo nazadnje podaljšano leta 2017. Spremembe se nanašajo na zemljišča v Kašlju, po njih pa se zmogljivost čistilne naprave povečuje s 360.000 na 555.000 populacijskih enot in izboljšuje tehnologija čiščenja; po njej bodo na iztoku iz ČN v Ljubljanico bolj učinkovito, pravijo, odstranjevali zlasti dušikove spojine in fosfor. Zaradi povečanih zmogljivosti je predvidenih deset novih posegov in osem rekonstrukcij.



Iz odločitve agencje za okolje je razvidno, da bodo na novo zgradili primarni usedalnik, zalogovnik primarnega blata, termično hidrolizo, sprejemno postajo za čiščenje usedlin iz kanalizacije, cestno tehtnico za kamione, transformatorsko postajo ter vratarnico ..., rekonstruirati pa nameravajo med drugim tudi črpališče za sprejem fekalij in biološki bazen. Delo bodo trajala predvidoma leto dni, izvajali pa jih bodo postopno.

Od idejne zasnove za gradnjo tretje faze čistilne naprave do projektiranja v 2018 se je dotok na čistilno napravo, kot so pokazali monitoringi Voke Snage, precej spremenil. Količina odpadnih vod se je zmanjšala, vsebnosti posameznih parametrov na dotoku, kot denimo fosfatov in dušika, pa so ostale oziroma so se povečale. V tem času so se spremenile tudi tehnologije, zato se je Voka Snaga tudi odločila za nadgradnjo.


Tudi NIJZ se je na koncu strinjal




Arso je lani o prijavljenih spremembah v tretji fazi gradnje ČN pridobil mnenja direkcije za vodo, ministrstva z zdravje, in treh zavodov: za varstvo kulturne dediščine, za ribištvo in za varstvo narave.
Na direkciji za vode so ocenili, da spremembe ne bodo bistveno vplivale na vode in vodni režim, »ribiči« pa, da gradnja ne bo bistveno posegla v ribjo populacijo. Le na NIJZ so sprva opozarjali na povečane izpuste v zrak v fazi gradnje, na promet in hrup, v času obratovanja ČN pa tudi na morebitni smrad in povečane izpuste zaradi večjih zmogljivosti ČN. Po njihovem bi bilo treba na novo oceniti vpliv objekta, ki bo sprejemal vsebino nepretočnih greznic, spremenjeno tehnologijo čiščenja odpadne vode ter nove zalogovnike, centrifuge, hidrolizo in biofiltre. Glede na priporočila je Arso februarja letos ministrstvo za zdravje oziroma NIJZ znova zaprosil za mnenje in tokrat so se na NIJZ strinjali, da presoja vplivov ni potrebna - pod pogojem, da bodo gradnjo izvedli »v skladu z dokumentacijo, priloženo vlogi za izdelavo tega mnenja«.


Na vodovarstvenem območju je večina Ljubljane


Kanal C0, kanalizacija v Rojah. Foto: Maša Jesenšek
Kanal C0, kanalizacija v Rojah. Foto: Maša Jesenšek


Projekt Čisto zate je največji slovenski kohezijski projekt na področju varovanja okolja, po katerem bo na kanalizacijsko omrežje dodatno priključenih prek 22 tisoč prebivalcev. Celotna vrednost projekta, ki je financiran iz kohezijskih, državnih in občinskih sredstev sicer znaša 138,9 milijona evrov z DDV. Po zaključku projekta bo na kanalizacijo priklopljenih 98 odstotkov gospodinjstev v strnjenih območjih Mestne občine Ljubljana. Ukinjenih bo tudi 4500 greznic, iz katerih odpadna voda nenadzorovano prehaja v okolje, na kanalizacijo pa bodo priklopljena tudi gospodinjstva z 11.500 uporabniki, katerih odpadne vode se zdaj čistijo na ČN Brod.

Z revizijo projekta bi lahko proučili možnosti gradnje spornega povezovalnega kanala na drugem vodovarstvenem območju med Tacnom in Ježico. Po mnenju Voke Snage, kjer so, kot pravijo, te možnosti že proučili, te niso niti tehnično niti okoljsko sprejemljive.

Komentarji: