Slovenci premladi v pokoj in prestari na trg dela

OECD: V Avstriji in Italiji upokojeni dobijo 90 odstotkov svoje plače, pri nas slabih 60, v Litvi le tretjino.
Fotografija: Upokojenec v mestu: slovenski moški se upokojujejo v povprečju stari 62 let. FOTO: Mavric Pivk/Delo
Odpri galerijo
Upokojenec v mestu: slovenski moški se upokojujejo v povprečju stari 62 let. FOTO: Mavric Pivk/Delo

Ljubljana – V pokoj se ta hip najbolj splača oditi Avstrjicem, Italijanom, Luksemburžanom, Portugalcem in Turkom, saj so pokojnine le za desetino nižje od njihovih prejemkov. Najslabše se piše Litvancem, Mehičanom in Britancem; njihove pokojnine znašajo le tretjino plače. Ker je na trgu dela že tretjina zaposlenih le za krajši delovnik ali začasno zaposlenih, morajo vlade držav OECD nujno reformirati pokojninske sisteme, če hočejo zagotoviti dovolj prilivov, ugotavlja OECD v najnovejšem poročilu.

V nasprotnem utegne struktura trga dela v 36 državah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ogroziti pokojninske blagajne. Pred mini pokojninsko reformo je tudi Slovenija. Z njo rešujejo eno večjih težav našega pokojninskega sistema, ki se kaže v manj delovno aktivnih v starosti od 59 do 64 let v primerjavi z Evropo. Upoštevajoč našo prebivalstveno piramido in kar najmanj odstopanj v selitvenem prirastu bo do 2060 pri nas delovno aktivna manj kot polovica prebivalstva. Kajti Slovenci se v povprečju upokojujemo prej kot drugi Evropejci – ženske pri 60., moški pri 62., na trg dela pa se podajamo kasneje. Reforma naj bi delovno aktivnost Slovencev podaljšala in izboljšala socialni položaj upokojencev. Upokojeni v 2018 so pri nas prejeli v povprečju 57 odstotkov svoje nekdanje plače. Povprečna bruto slovenska pokojnina je konec 2018 znašala 640 evrov, nižjo od praga revščine, to je od 662 evrov, je prejemalo 89.000 upokojencev. Vse uživalcev pokojnin je bilo v 2018 po podatkih Zpiza nekaj več kot 617.000.





b
b


Preveč razlik med zaposlenimi


Za krajši delovni čas je v državah OECD zaposlenih trikrat več žensk kot moških, medtem ko med samozaposlenimi prevladujejo starejši delavci. Vsi pa običajno zaslužijo manj in posledično manj prispevajo tudi v pokojninske blagajne oziroma v poklicne sheme. Ob predpostavki, da je samozaposleni vso delovno dobo redno plačeval prispevke za svojo prihodnost, je njegova pokojnina po podatkih OECD v povprečju za dvajset odstotkov nižja od pokojnine redno zaposlenega iz obvezne sheme – ne glede na to, da sta prejemala domala enako plačo.



Generalni sekretar OECD Angel Gurría pravi, da države OECD potrebujejo sistem »bolje vključujočih in usklajenih pokojnin za vse«: »Reforma pokojninskih politik je v teh državah bistvenega pomena, če želimo zmanjšati vrzeli med redno zaposlenimi ter 'nestandardno' zaposlenimi delavci v smislu zavarovanja, prispevkov in uveljavljanja pravic.«


Želje so eno, realnost drugo


A aktualnost je v OECD, kjer so prav tako priče nezadržnemu staranju prebivalstva, precej drugačna: ljudje se v povprečju upokojujejo pri 64., pokojnine žensk so za četrtino nižje od moških Osebni pokojninski načrti razlikujejo med redno in ne-redno zaposlenimi, večina reform pa se ne zavzema za pokojnine po meri vseh, temveč se pretežno ukvarja s financami. V zadnjih dveh letih, navaja poročilo, se je večina pokojninskih reform osredotočala na zniževanje starostne meje za pokojnino, na povečevanje pokojninskih prejemkov oziroma na širitev pokojninskega zavarovanja. Posledica je pritisk na finančno vzdržnost mnogih pokojninskih sistemov na dolgi rok, kar pomeni, da utegnejo ti v prihodnje biti manj odporni na gospodarske šoke in nepripravljeni na staranje prebivalstva.

Upokojenka: sveži upokojenci v Sloveniji dobijo pokojnino, ki znaša manj kot 60 odstotkov njihovega prejemka. Foto: Shutterstock Shutterstock
Upokojenka: sveži upokojenci v Sloveniji dobijo pokojnino, ki znaša manj kot 60 odstotkov njihovega prejemka. Foto: Shutterstock Shutterstock


Slovenci prehitro v pokoj


V zadnjih štirih desetletjih se je število starejših od 65 let na sto delovno sposobnih – starih od 20 do 64 let – v OECD povečalo z dvajset na enaintrideset. Do leta 2060 jih bo skoraj dvakrat toliko: na sto delovno sposobnih bo že 58 »starih«. Med državami, ki se hitro starajo, je tudi Slovenija. Ljudje nad 65 let v OECD v povprečju prejemajo 87 odstotkov dohodka celotnega prebivalstva, v Sloveniji 89,6 odstotka, relativna stopnja revščine je med to populacijo v OECD nekoliko višja od povprečja – 13,5-odstotna, pri nas še za dober odstotek nižja.

Turški moški so se lani upokojevali v povprečju pri 51. letih, moški in ženske na Islandiji, v Italiji in na Norveškem pa pri 67. letih. Glede na trenutno zakonodajo bo prihodnja običajna upokojitvena starost po navedbah OECD znašala od 62 let v Grčiji, Luksemburgu, Sloveniji in Turčiji do 71 let ali več na Danskem, v Estoniji, Italiji in na Nizozemskem.

Kohorta, ki v OECD danes prihaja na trg dela, bo v pokoju v povprečju prebila dobro tretjino odraslega življenja, tista, ki danes odhaja v pokoj, pa le malenkost več: 32 odstotkov.

Preberite še:

Komentarji: