Slovenije okolje ne zanima preveč

Statistični urad Evropske unije je v svoji publikaciji Ključni podatki o Evropi – izdaja 2025 predstavil obsežen statistični pregled držav članic. Analiza podatkov, ki jih navaja Eurostat in se večinoma nanašajo na leti 2023 in 2024, omogoča natančen vpogled v položaj Slovenije v primerjavi z njenimi evropskimi sosedami.

Podatki kažejo podobo države z visoko stopnjo socialne kohezije in izobraženosti, edinstvenim gospodarskim profilom ter opaznimi okoljskimi izzivi.

Visoka socialna kohezija in raven izobrazbe

Na področju socialnih kazalnikov se Slovenija po podatkih Eurostata uvršča med najuspešnejše države Evropske unije. Stopnja tveganja revščine ali socialne izključenosti je bila v letu 2024 druga najnižja v celotni Uniji, takoj za Češko.

Visoke uvrstitve na področju socialne vključenosti so tesno povezane z nizko dohodkovno neenakostjo; razmerje med dohodki 20 odstotkov najbogatejših in 20 odstotkov najrevnejših prebivalcev je eno najnižjih v EU, kar kaže na visoko stopnjo ekonomske enakosti.

Stopnja brezposelnosti v Sloveniji je z manj kot štirimi odstotki med najnižjimi v EU. FOTO: Blaž Samec

Temu sledi tudi ena najmanjših razlik v plačah med spoloma v Evropi, saj so ženske v Sloveniji leta 2023 v povprečju zaslužile le okoli štiri odstotke manj kot moški, medtem ko je evropsko povprečje znašalo 12 odstotkov.

Visoka socialna varnost se odraža tudi v zmožnosti prebivalstva za kritje življenjskih stroškov. Delež ljudi, ki si ne morejo privoščiti enotedenskih letnih počitnic ali kriti nepričakovanih finančnih izdatkov, je v Sloveniji med najmanjšimi v Uniji. Stabilnost družbe dodatno utrjuje trg dela, saj je Slovenija z manj kot štirimi odstotki brezposelnosti med državami z najnižjo stopnjo brezposelnosti, daleč pod povprečjem EU, ki znaša 5,9 odstotka.

K tem rezultatom prispeva tudi izobraževalni sistem. Podatki Eurostata kažejo, da je delež mladih, ki prezgodaj opustijo šolanje, eden najmanjših v Evropi. Slovenija se obenem uvršča v sam vrh po znanju tujih jezikov, saj se skoraj vsi dijaki učijo vsaj dva tuja jezika.

Slovenija se uvršča v sam vrh Evrope po znanju tujih jezikov med dijaki, saj se skoraj vsi učijo vsaj dva. FOTO. Jure Eržen/Delo

Kljub visoki izobraženosti pa podatki kažejo na nižjo stopnjo uporabe interneta za videoklice, kjer Slovenija z deležem 60,5 odstotka močno zaostaja za evropskim povprečjem. Ta podatek naj bi osvetlil digitalno pismenost povprečnega državljana, pišejo pri Eurostatu.

Demografsko je Slovenija z 2,1 milijona prebivalcev manjša članica, ki pa je v zadnjem desetletju dosegla zmerno rast prebivalstva. Iz podatkov Eurostata je razvidno, da je ta rast izključno posledica priseljevanja, saj je naravni prirast negativen. Ob tem ima država veliko število prvih prošenj za azil na prebivalca, pri čemer se uvršča v zgornjo tretjino držav EU.

Industrijska tradicija in globalna usmerjenost

Analiza gospodarskih kazalnikov razkriva specifično strukturo slovenskega gospodarstva, ki se v marsičem razlikuje od povprečja Evropske unije. Čeprav njen bruto domači proizvod predstavlja le 0,4 odstotka celotnega BDP Unije, Slovenija ohranja močno industrijsko jedro in izrazito globalno usmerjenost.

Iz poročila Eurostata izstopa podatek o mednarodni trgovini. Slovenija je poleg Irske edina država članica, kjer blagovna menjava z državami zunaj EU presega trgovino znotraj enotnega trga.

Slovenija se uvršča med države z nadpovprečnim deležem industrije v dodani vrednosti. FOTO: Jože Suhadolnik

Ta podatek kaže na močno usmerjenost slovenskih podjetij na svetovne trge. Hrbtenica gospodarstva so mala in srednja podjetja, ki ustvarijo nadpovprečno velik delež dodane vrednosti, kar je v nasprotju z večjimi gospodarstvi, kot sta Nemčija ali Francija.

Slovensko gospodarstvo je tudi izrazito industrijsko, saj delež industrije tako v bruto dodani vrednosti kot v zaposlenosti bistveno presega evropsko povprečje. Makroekonomski kazalniki, kot sta javni dolg in proračunski primanjkljaj, so stabilni in se gibljejo pod povprečjem EU, kar kaže na preudarno vodenje javnih financ.

Visoka gozdnatost ob boku okoljskim bremenom

Na področju okolja podatki Eurostata kažejo različne rezultate. Ključna značilnost Slovenije je njena izjemna gozdnatost. Z več kot petdesetimi odstotki ozemlja, prekritega z gozdovi, se uvršča v sam vrh Evrope, ob bok Finski in Švedski. K pozitivni okoljski sliki prispevata tudi nadpovprečen delež ekoloških kmetijskih površin in pomemben delež železniškega tovornega prometa.

Vendar pa poročilo opozarja na dva ključna okoljska izziva, kjer Slovenija močno zaostaja. Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov je od leta 1990 potekalo bistveno počasneje od evropskega povprečja.

Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov je v Sloveniji od leta 1990 potekalo bistveno počasneje od povprečja EU. FOTO: Bohbeh/Shutterstock

Medtem ko je EU kot celota svoje emisije zmanjšala za dobrih 36 odstotkov, jih je Slovenija za manj kot 20 odstotkov, kar jo uvršča na rep držav članic.

Slovenija prav tako ustvari nadpovprečno količino komunalnih odpadkov. Vsak prebivalec jih je v povprečju ustvaril okoli 590 kilogramov na leto, kar je opazno več od evropskega povprečja 511 kilogramov in kaže na nujnost izboljšav pri ravnanju z odpadki.

Vsak prebivalec Slovenije v povprečju ustvari okoli 590 kilogramov komunalnih odpadkov na leto. FOTO: Dejan Javornik

Področja prednosti in področja za izboljšave

Analiza podatkov, ki jih navaja Eurostat, Slovenijo prikazuje kot državo z jasno opredeljenimi področji, kjer dosega nadpovprečne rezultate, in področji, ki zahtevajo pozornost.

Med ključne prednosti nedvomno spadajo socialna kohezija, ki se kaže v nizki stopnji revščine, majhni dohodkovni neenakosti in visoki enakosti med spoloma. K temu prispevata visoko kakovosten in vključujoč izobraževalni sistem ter stabilen trg dela z nizko brezposelnostjo.

Edinstvena značilnost je tudi močno, globalno usmerjeno gospodarstvo, ki temelji na industriji ter malih in srednjih podjetjih. Ne nazadnje je pomembna prednost Slovenije njeno naravno bogastvo, predvsem velika gozdnatost.

Več kot petdeset odstotkov ozemlja Slovenije prekrivajo gozdovi, kar jo uvršča med najbolj gozdnate države v Evropi. FOTO: Borut Peterlin

Na drugi strani podatki jasno izpostavljajo področja, ki zahtevajo pozornost in izboljšave. Najbolj pereča sta okoljska izziva: prepočasno zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in nadpovprečno velika količina komunalnih odpadkov.

Poleg tega se Slovenija srečuje z velikim pritiskom na azilni sistem in nižjo stopnjo uporabe nekaterih digitalnih tehnologij kljub visoki izobraženosti. Za prihodnji razvoj bo ključno, kako bo državi uspelo svoje socialne in gospodarske prednosti izkoristiti za učinkovitejše spoprijemanje s temi izzivi.