V nadaljevanju preberite:

Ko so Kitajci pred 2300 leti v skledo vode položili izdolben kos lesa, v katerega so vstavili kovinsko žlico, in njen širši konec namagnetili s kamnom iz magnetita, bi bila njihova misel, da so s tem postavili temelje enemu najpomembnejših izumov v zgodovini človeštva, daljnosežna kot kitajski zid. Sprva so ta preprosti kompas uporabljali za razporejanje predmetov v domu po načelih tradicionalne umetnosti feng šuj. Šele približno 1500 let pozneje so ga najprej Kitajci in Arabci, nato pa tudi evropski pomorščaki začeli uporabljati za plovbo. Kompas, ki tudi v megli in oblačnem vremenu vedno kaže pravo smer, je omogočil razcvet pomorstva, svetovno trgovino in sčasoma tudi globalizacijo.

Tudi danes se Kitajci dobro zavedajo pomena prave in znane poti. »Smer je pomembnejša od napora,« je kitajska poslovna modrost. To misel uresničujejo. Dosledno.

Za razliko od Kitajske ima Evropa ima pri določanju svoje smeri težave. Igla na evropskem kompasu se vrti od severnega do južnega pola, saj so si cilji pogosto med seboj nasprotujoči.