Slovenija posodablja protihrupni program
Osnutek programa varstva pred hrupom iz 2018, ki gre v javno obravnavo, temelji na strateških kartah s pet let starimi podatki o prometu.
Odpri galerijo
Čezmernemu hrupu, večinoma s cest, je mneda izpostavljenih okrog 200.000 Slovencev in skoraj 110 milijonov Evropejcev. FOTO: Vincent West/Reuters
V času, ko bi pričakovali, da bo obrise že začel dobivati operativni program varstva pred hrupom za obdobje 2018–2023, v Sloveniji s strateškimi kartami hrupa, izdelanimi na podlagi podatkov o prometu iz leta 2016, posodabljamo operativni program varstva pred hrupom, ki ga je vlada sprejela v 2018. Osnutek posodobljenega programa bo v javni obravnavi do 8. novembra.
Namen operativnega programa varstva pred hrupom (OP) je izboljšati kakovost življenja ljudi na območjih železniških prog in cest, ki so najbolj obremenjene s prometom, in zmanjšati število prebivalcev, ki so ves dan obremenjeni s hrupom nad vrednostjo 55 decibelov ter tistih, ki so ponoči obremenjeni s hrupom nad 40 decibelov. Čezmernemu hrupu naj bi bilo izpostavljenih okrog 200.000 Slovencev. Več kot tri četrtine teh obremenitev odpade na cestni in deloma na železniški promet.
Breda Vrhunec, članica strokovne skupine za hrup pri evropski komisiji, se je sicer že leta 2017 v Bruslju čudila, kako je mogoče tovrstne programe, tedaj denimo OP za obdobje 2013–2018, izdelovati za nazaj. Ali kot se še vedno sprašuje: »Kako je mogoče načrtovati za preteklost? Običajno tega ne počnemo …« Na ministrstvu za okolje in prostor (Mop) pojasnjujejo, da »operativni program ni omejen na določeno obdobje, pač pa ostaja veljaven in se ga glede na posodobljene podatke iz strateških kart hrupa pregleda, in če je treba, dopolni«.
Aktualni OP je ob potrditvi leta 2018 baziral na sedem let starih rezultatih strateškega kartiranja in ocenah obremenjenosti s hrupom. Vrhunčeva je že tedaj ocenjevala, da smo ga sprejeli vsaj deset let prepozno. Po tedaj veljavni direktivi bi morala namreč Slovenija OP varstva pred hrupom za Ljubljano in Maribor pripraviti že deset let prej, do julija 2017 pa opraviti že tretje strateško kartiranje. Nova uredba v 2018 je standarde še znižala: kritične ravni hrupa je spremenila v mejne, ceste z letnim pretokom pod tri milijone vozil ter železniške proge z manj kot 30.000 vlaki pa niso več vir onesnaženja s hrupom. Zato številnim povzročiteljem hrupa ni več treba spremljati monitoringa hrupa niti skrbeti za protihrupne ukrepe.
Strateške karte hrupa, s katerimi OP dopolnjujemo zdaj, so po podatkih Mopa upravljavci virov hrupa, to so DARS, DRSI, Direkcija za infrastrukturo, pristojna za državne ceste in železnic, ter Mestni občini Maribor in Ljubljana, Mopu posredovali v letu 2020. Pri tem so upoštevali podatke o prometu iz leta 2016 in na tej podlagi je Mop letos posodobil tudi kazalnike okolja na področju hrupa.
Mop ugotavlja, da se je število prebivalcev v vplivnem območju najbolj prometnih cest zunaj urbanih območij zmanjšalo: v 2017 je bilo višjim ravnem hrupa v obdobju celotnega dne in v obdobju noči izpostavljenih okrog 16.000 ljudi manj kot v 2012. Medtem se v urbanih območjih število ljudi, izpostavljenih hrupu s cest, ni spremenilo. V obdobju celotnega dne mu je še vedno izpostavljenih vsaj 64.000 ljudi, od teh več kot 47.000 v Ljubljani. Nasprotno pa se povečuje število tistih, ki so hrupu ob najbolj prometnih cestah v urbanih območjih izpostavljeni ponoči: v Ljubljani jih je več kot 57.000, v Mariboru dobrih 20.000.
Mop zmanjšanje števila izpostavljenih hrupu ob avtocestah in hitrih cestah pripisuje protihrupnim ukrepom. V 2017 je bilo višjim ravnem hrupa na teh območjih v obdobju celotnega dne izpostavljenih približno 2000 prebivalcev. Prebivalcev, ki so v obdobju celotnega dne izpostavljeni višjim ravnem hrupa prometa po glavnih in regionalnih cestah, je več kot 25.000, ponoči več kot 30.200.
Število prebivalcev, ki živijo ob najprometnejših železniških progah zunaj urbanih območij, se med 2012 in 2017 ni bistveno spremenilo. V 2017 je bilo višjim ravnem hrupa v obdobju celotnega dne izpostavljenih okoli 7000 ljudi, ponoči pa 10.700. Znotraj urbanih območij se število izpostavljenih ponoči zmanjšuje, vendar jih je bilo v 2017 kljub temu več kot 11.000.
Da bi čim bolj omejili izpostavljenost ljudi čezmernemu hrupu, je na območju cest in železnic predvidenih okrog 90 ukrepov, med njimi je skoraj štirideset študij obremenitev s hrupom. Slaba polovica jih je predvidena za obravnavo po letu 2024.
INFOGRAFIKA: Delo
Namen operativnega programa varstva pred hrupom (OP) je izboljšati kakovost življenja ljudi na območjih železniških prog in cest, ki so najbolj obremenjene s prometom, in zmanjšati število prebivalcev, ki so ves dan obremenjeni s hrupom nad vrednostjo 55 decibelov ter tistih, ki so ponoči obremenjeni s hrupom nad 40 decibelov. Čezmernemu hrupu naj bi bilo izpostavljenih okrog 200.000 Slovencev. Več kot tri četrtine teh obremenitev odpade na cestni in deloma na železniški promet.
Do 2017 so ob glavnih železniških prograh namestili 92 protihrupnih ograj v skupni dolžini 26,5 kilometra.
Breda Vrhunec, članica strokovne skupine za hrup pri evropski komisiji, se je sicer že leta 2017 v Bruslju čudila, kako je mogoče tovrstne programe, tedaj denimo OP za obdobje 2013–2018, izdelovati za nazaj. Ali kot se še vedno sprašuje: »Kako je mogoče načrtovati za preteklost? Običajno tega ne počnemo …« Na ministrstvu za okolje in prostor (Mop) pojasnjujejo, da »operativni program ni omejen na določeno obdobje, pač pa ostaja veljaven in se ga glede na posodobljene podatke iz strateških kart hrupa pregleda, in če je treba, dopolni«.
Mministrstvo za okolje in prostor je kazalnike okolja na področju hrupa posodobil na podlagi podatkov o prometu iz leta 2016. FOTO: Blaž Samec/Delo
Aktualni OP je ob potrditvi leta 2018 baziral na sedem let starih rezultatih strateškega kartiranja in ocenah obremenjenosti s hrupom. Vrhunčeva je že tedaj ocenjevala, da smo ga sprejeli vsaj deset let prepozno. Po tedaj veljavni direktivi bi morala namreč Slovenija OP varstva pred hrupom za Ljubljano in Maribor pripraviti že deset let prej, do julija 2017 pa opraviti že tretje strateško kartiranje. Nova uredba v 2018 je standarde še znižala: kritične ravni hrupa je spremenila v mejne, ceste z letnim pretokom pod tri milijone vozil ter železniške proge z manj kot 30.000 vlaki pa niso več vir onesnaženja s hrupom. Zato številnim povzročiteljem hrupa ni več treba spremljati monitoringa hrupa niti skrbeti za protihrupne ukrepe.
Ob avtocestnem omrežju je čezmerna obremenitev s hrupom glede na mejne vrednosti največja na širšem območju Ljubljane, Vrhnike, Brezovice in občin, ki ležijo ob najbolj tranzitnih delih tega omrežja: Slovenska Bistrica, Postojna in Lukovica.
Strateške karte hrupa, s katerimi OP dopolnjujemo zdaj, so po podatkih Mopa upravljavci virov hrupa, to so DARS, DRSI, Direkcija za infrastrukturo, pristojna za državne ceste in železnic, ter Mestni občini Maribor in Ljubljana, Mopu posredovali v letu 2020. Pri tem so upoštevali podatke o prometu iz leta 2016 in na tej podlagi je Mop letos posodobil tudi kazalnike okolja na področju hrupa.
Največ izpostavljenih hrupu v Ljubljani
Mop ugotavlja, da se je število prebivalcev v vplivnem območju najbolj prometnih cest zunaj urbanih območij zmanjšalo: v 2017 je bilo višjim ravnem hrupa v obdobju celotnega dne in v obdobju noči izpostavljenih okrog 16.000 ljudi manj kot v 2012. Medtem se v urbanih območjih število ljudi, izpostavljenih hrupu s cest, ni spremenilo. V obdobju celotnega dne mu je še vedno izpostavljenih vsaj 64.000 ljudi, od teh več kot 47.000 v Ljubljani. Nasprotno pa se povečuje število tistih, ki so hrupu ob najbolj prometnih cestah v urbanih območjih izpostavljeni ponoči: v Ljubljani jih je več kot 57.000, v Mariboru dobrih 20.000.
Najbolj obremenjeni železniški odseki z več kot 10.000 prevozi vlakov v 2017 so na progah:
Dobova–Ljubljana
Ljubljana–Jesenice
Zidani Most–Šentilj
Pragersko–Ormož
Ormož–Hodoš
Ljubljana–Sežana
Divača–cepišče Prešnica
cepišče Prešnica–Koper
Dobova–Ljubljana
Ljubljana–Jesenice
Zidani Most–Šentilj
Pragersko–Ormož
Ormož–Hodoš
Ljubljana–Sežana
Divača–cepišče Prešnica
cepišče Prešnica–Koper
Mop zmanjšanje števila izpostavljenih hrupu ob avtocestah in hitrih cestah pripisuje protihrupnim ukrepom. V 2017 je bilo višjim ravnem hrupa na teh območjih v obdobju celotnega dne izpostavljenih približno 2000 prebivalcev. Prebivalcev, ki so v obdobju celotnega dne izpostavljeni višjim ravnem hrupa prometa po glavnih in regionalnih cestah, je več kot 25.000, ponoči več kot 30.200.
Število prebivalcev, ki živijo ob najprometnejših železniških progah zunaj urbanih območij, se med 2012 in 2017 ni bistveno spremenilo. V 2017 je bilo višjim ravnem hrupa v obdobju celotnega dne izpostavljenih okoli 7000 ljudi, ponoči pa 10.700. Znotraj urbanih območij se število izpostavljenih ponoči zmanjšuje, vendar jih je bilo v 2017 kljub temu več kot 11.000.
Da bi čim bolj omejili izpostavljenost ljudi čezmernemu hrupu, je na območju cest in železnic predvidenih okrog 90 ukrepov, med njimi je skoraj štirideset študij obremenitev s hrupom. Slaba polovica jih je predvidena za obravnavo po letu 2024.
