Slovenka zaprisegla kot najmlajša sodnica v zgodovini sodišča

Beti Hohler je postala prva Slovenka na položaju sodnice Mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu.
Fotografija: Beti Hohler je prva Slovenka in najmlajša sodnica Mednarodnega sodišča v Haagu v zgodovini sodišča. FOTO: STA
Odpri galerijo
Beti Hohler je prva Slovenka in najmlajša sodnica Mednarodnega sodišča v Haagu v zgodovini sodišča. FOTO: STA

Na Mednarodnem kazenskem sodišču (ICC) v Haagu je za devetletni mandat zapriseglo šest novih sodnikov, med njimi tudi 42-letna Beti Hohler, ki je s tem postala najmlajša sodnica v zgodovini ICC in prva Slovenka na tem položaju.

»Jaz, Beti Hohler, se slovesno zavezujem, da bom kot sodnica Mednarodnega kazenskega sodišča častno, zvesto, nepristransko in vestno opravljala svoje dolžnosti in pristojnosti ter da bom spoštovala zaupnost preiskav in pregona ter tajnost posvetovanj,« je javno zaprisegla Hohlerjeva.

Z enakimi besedami je za devetletni mandat sodnika zapriseglo še njenih pet drugih kolegov iz Južne Koreje, Mongolije, Romunije, Tunizije in Francije.

PREBERITE INTERVJU -> Beti Hohler, prva slovenska sodnica v Haagu: Nihče se nima pravice tako vesti do sočloveka

Skupščina držav pogodbenic rimskega statuta za ustanovitev ICC je lani decembra na sedežu ZN v New Yorku izvolila šest novih sodnikov. Slovensko pravnico Beti Hohler so izvolili v osmem krogu, pri čemer je dobila 82 glasov podpore izmed 123 držav pogodbenic rimskega statuta. Pred prvim krogom volitev je bilo na seznamu 13 kandidatov in kandidatk za šest prostih mest.

To so bile že tretje pomembne volitve za Slovenijo v ZN v roku enega leta, potem ko je bila leta 2022 izvoljena v gospodarski in socialni svet ZN (Ecosoc), lani pa v varnostni svet ZN.

Beti Hohler je uveljavljena strokovnjakinja za mednarodno kazensko pravo z bogatimi izkušnjami v mednarodnem kazenskem pravosodju in na ICC, kjer je bila od leta 2015 tudi tožilka in članica prizivnega odbora. Je ena od avtoric vodilnega komentarja rimskega statuta v angleškem jeziku ter redno usposablja sodnike in odvetnike na področju mednarodnega kazenskega prava in odvetništva.

Kot kandidatko za sodnico na ICC jo je leta 2022 predlagal takratni predsednik Borut Pahor, nato jo je podprl tudi državni zbor.

ICC ima 18 sodnikov in sodnic – po devet moških in žensk. Mandat traja devet let. Vsaka država ima lahko na ICC le enega sodnika ali sodnico, skupščina držav pogodbenic rimskega statuta pa na vsaka tri leta voli po šest sodnikov ali sodnic. ICC je prvo stalno mednarodno kazensko sodišče univerzalnega značaja za pregon storilcev najhujših zločinov, kot so genocid in zločini proti človečnosti, ko jih države pogodbenice ne zmorejo ali nočejo sodno preganjati.

Preberite še:

Komentarji: