Slovenska diplomacija ni več poceni

Na 61 diplomatskih predstavništvih, kolikor jih ima Slovenija po svetu, so lani porabili skoraj poltretji milijon evrov več kot leto prej.
Fotografija: Zadnji nadzor je glavni diplomatski nadzornik z zunanjega ministrstva opravil na veleposlaništvu v Kairu februarja letos. FOTO: Jože Suhadolnik
Odpri galerijo
Zadnji nadzor je glavni diplomatski nadzornik z zunanjega ministrstva opravil na veleposlaništvu v Kairu februarja letos. FOTO: Jože Suhadolnik

Ljubljana – Lani so na 61 diplomatsko-konzularnih predstavništvih, kolikor jih ima Slovenija po svetu, porabili skoraj poltretji milijon evrov več kot leto prej. Stroški so se v primerjavi z letom 2016 povečali na 37 predstavništvih, pri šestnajstih za več kot 60 tisoč evrov. Najbolj so narasli v Bruslju, kjer je bilo za misijo pri EU porabljenih dobrih 800 tisočakov več kot predlanskim, delo predstavništva v Teheranu je bilo za 316 tisoč evrov dražje kot leto prej, v Rimu so se v primerjanem obdobju stroški povečali za skoraj četrt milijona.

Stroški delovanja diplomatskih predstavništev v zadnjem obdobju naraščajo. Leta 2014 jih je bilo za dobrih 39 milijonov evrov, naslednje leto nekaj več kot 40, lani pa dobrih 43 milijonov. V treh letih so torej poskočili za skoraj štiri milijone. V to številko ni vštet nakup nepremičnine v Sarajevu leta 2015, ki je stala 184 tisoč evrov, so pa zajeti stroški na novo odprtega veleposlaništva v Teheranu, ki je začelo delovati v drugi polovici leta 2016.
 

Razlogi za povišanje


»Finančno-računovodska služba redno spremlja porabo stroškov za najemnine, druge stroške, pisarniški material in storitve, stroške dela in tekoče vzdrževanje predstavništev,« so povedali na ministrstvu za zunanje zadeve. Kot enega od razlogov za povečanje stroškov navajajo rast sredstev za plače v skladu z veljavnimi predpisi. Lani je bila izkazana rast plač v višini 2,4 milijona evrov glede na leto 2015, k temu pa je gotovo pripomoglo tudi dejstvo, da je bilo na predstavništvih lani zaposlenih 16 ljudi več kot leta 2015.

Dodaten razlog za povečanje stroškov so menjave javnih uslužbencev na predstavništvih ob rednih rotacijah pred iztekom mandata. »Pri menjavah uslužbencev se kot večji stroški pojavljajo selitveni stroški, stroški najema stanovanj in drugi stroški, ki pripadajo javnim uslužbencem skladno z uredbo, ki ureja plače v tujini (šolnine, vrtci, prispevki za nezaposlenega partnerja ...). Stroški so odvisni tudi od števila družinskih članov, ki so z uslužbencem v tujini,« pojasnjujejo na ministrstvu. Večje stroške predstavljajo še vzdrževalna dela na objektih v lasti ministrstva ter nakup opreme in vozil.

Diplomatsko-konzularno predstavništvo, ki deluje v tujini, mora spoštovati tamkajšnjo zakonodajo, to pa pomeni, da je treba pogodbene zneske letno usklajevati z različnimi indeksi rasti cen, ki veljajo v državi sprejemnici, kar vodi v rast letnih stroškov. Poleg tega na rast stroškov vpliva sprememba tečajev valut v državi, kjer predstavništvo posluje.

Nad porabo veleposlaništev na ministrstvu izvajajo redne nadzore: v preteklih letih so jih opravili 26.

Je pa pohvalno, da v opisanem obdobju niso rasli samo stroški, temveč tudi prihodki, čeprav precej manj. Prihodki, zbrani s konzularnimi taksami, so se namreč od predlanskim do lani povišali za dobrih 300 tisočakov, na nekaj več kot dva milijona evrov.
 

Zamujene priložnosti


Najemnin bi lahko bilo manj, če bi stvari drugače uredili, pravi Bojan Grobovšek. FOTO: Roman Šipić
Najemnin bi lahko bilo manj, če bi stvari drugače uredili, pravi Bojan Grobovšek. FOTO: Roman Šipić


Bojan Grobovšek s slovenskega društva za mednarodne odnose težav v večjih stroških ne vidi. »Država mora biti navzoča in prepoznavna na svetovnem parketu, to pa je povezano s sredstvi. Vložki so morda zato res večji, vendar bi bilo treba kvantificirati tudi učinke na naše gospodarstvo, kar pa je skoraj nemogoče,« pravi sogovornik. Kot problematična navaja sredstva za najemnine, saj meni, da bi lahko stvari uredili drugače. Spominja se, da so imeli v času, ko je bil veleposlanik v Argentini, možnost kupiti okoli 400 kvadratnih metrov prostorov za nekaj sto tisoč dolarjev, toda takrat za nakup ni bilo denarja. »Cene so kmalu narasle, danes pa plačujemo v Buenos Airesu visoko najemnino (lani 122 tisoč evrov ali 143 tisoč dolarjev, predlanskim pa 113 tisoč evrov).«

Predpostavka, na kateri je dolgo delovala naša država, namreč, da mora biti diplomacija poceni, je bila po njegovem zgrešena: »Vodila nas je k temu, da so nas na mednarodnem področju začeli prehitevati predstavniki drugih nekdanjih socialističnih držav, ki namenjajo za diplomacijo bistveno več denarja kot mi.« Grobovšek ob tem opozarja, da prejme zunanje ministrstvo v primerjavi z drugimi ministrstvi malo denarja iz proračuna. Lani je dobilo dobrih 82 milijonov, manj je pripadlo le pravosodnemu ministrstvu.

Komentarji: