Slovenskih zdravnikov za zdaj še ne potrebujejo

Za zdravstveno oskrbo beguncev na Poljskem je poskrbljeno. Prva slovenska ekipa na pot verjetno že naslednji teden.
Fotografija: Preverjajo možnost, da bi v begunskih centrih vzpostavili »slovensko točko« z zdravnikom in zobozdravnikom ali dvema zdravnikoma. Foto Sergei Supinsky/AFP
Odpri galerijo
Preverjajo možnost, da bi v begunskih centrih vzpostavili »slovensko točko« z zdravnikom in zobozdravnikom ali dvema zdravnikoma. Foto Sergei Supinsky/AFP

Za pomoč beguncem oziroma njihovo zdravstveno oskrbo se je javilo več kot sto slovenskih zdravnikov, toda nihče od njih še ni odpotoval v begunski center. To bi se lahko spremenilo že naslednji teden, je povedal zobozdravnik, humanitarec in Delova osebnost leta 2015 Jure Poglajen, ki deluje kot koordinator slovenskih zdravnikov in zobozdravnikov pri Zdravniški zbornici Slovenije.

V anketi, ki jo je izvedla zdravniška zbornica, se je več kot 150 zdravnikov izreklo, da bi odšli na ukrajinsko mejo pomagat ranjencem, 280 pa bi jih pomagalo v begunskih taboriščih. Njihove pomoči za zdaj še niso potrebovali. Na včerajšnjem spletnem srečanju poljskega veleposlaništva, organizacije Karitas in predstavnikov zdravniške zbornice je namreč poljski veleposlanik Krzysztof Olendzki pojasnil, da lahko poljska država trenutno s svojim sistemom vsem beguncem zagotavlja zdravstveno oskrbo.

Več časa za priprave

Veleposlanik je torej dejal, da se s pomočjo, ki so jo pripravljeni nuditi slovenski strokovnjaki, ne mudi. »Na Poljskem imajo trenutno 1,3 milijona beguncev iz Ukrajine, ki so v vseh bolnišnicah pri njih dobro preskrbljeni. Njihov sistem jih za zdaj oskrbuje brez zunanje pomoči,« je povedal Poglajen, ki se mu zdi informacija, da jim z organizacijo pomoči ni treba hiteti oziroma imajo na voljo nekaj več časa, zelo dragocena. »Vsaj do konca tedna, da se kakovostno in pravilno organiziramo.« Načrtujejo, da se bodo aktivirali, ko bo Poljska javila potrebe. Za zdaj tam potrebujejo zgolj seznam specializacij zdravnikov, ki so pripravljeni pomagati, in informacije o tem, kdaj bi lahko prišli.

Poljski veleposlanik je pozdravil ponujeno pomoč in se strinjal, da se vse pripravi za morebitne potrebe, saj se lahko stanje spremeni čez noč.

Koordinator slovenskih zdravnikov in zobozdravnikov Jure Poglajen je pred leti pomagal v begunskem centru na Lezbosu.
Koordinator slovenskih zdravnikov in zobozdravnikov Jure Poglajen je pred leti pomagal v begunskem centru na Lezbosu.

Trenutno preverjajo možnost vzpostavitve »slovenske točke« z zdravnikom in zobozdravnikom ali dvema zdravnikoma. Več kot dve takšni ekipi ne bi delali naenkrat, kar pomeni, da bi bili skupaj vpleteni največ štirje slovenski zdravniki. Ekipi bi se menjavali na teden dni, v skrajni sili na dva tedna, je pojasnil Poglajen.

Po njegovih besedah bi morda prva ekipa lahko odšla na pot že naslednji teden. Poudaril je, da je to delo zdravnikov prostovoljno in poteka v prostem času, zato oskrba slovenskih pacientov ne bo trpela. »Za pomoč beguncem zdravniki ne bodo prejeli plačila. Morda se nam bo uspelo ­dogovoriti, da bodo delno ­povrnjeni potni stroški, stroški nastanitve in prehrana pa naj bi bili v organizaciji Poljske,« je dodal.

Poleg Poljske zdravniki, ki želijo pomagati, vzpostavljajo tudi povezavo s Slovaško. Hkrati potekajo pogovori, da bi pri prostovoljni pomoči sodelovalo tudi osebje zdravstvene nege. Koordinacija bo potekala v sodelovanju s prisojnimi slovenskimi državnimi organi, zdravniško zbornico in slovenskimi nevladnimi organizacijami, so sporočili iz zbornice.

Bolnišnice bodo pomagale

Nemčija se pripravlja na sprejem hudo poškodovanih civilistov in vojakov iz Ukrajine ter pacientov, ki jih je treba premestiti iz bombardiranih ukrajinskih bolnišnic, je v ponedeljek dejal nemški zdravstveni minister Karl Lauterbach. »Nemčija ima zelo močen zdravstveni sistem. To smo pokazali med krizo. Zdaj moramo ponovno uporabite to moč,« je dejal na tiskovni ­konferenci.

Kako je s pripravami slovenskega zdravstvenega sistema na oskrbo beguncev ali hudo bolnih ljudi iz Ukrajine?

Vlada je sprejela sklep, da bodo ukrajinski begunci v Sloveniji upravičeni do nujne medicinske pomoči in neodložljivih zdravstvenih storitev. Zdrav­stveno varstvo žensk vključuje zdravstveno oskrbo v nosečnosti in ob porodu. Prav tako bodo do zdravstvene oskrbe upravičeni otroci in mladostniki. Storitve in zdravila bo krilo ministrstvo za zdravje.

V ljubljanskem kliničnem centru so pojasnili, da spremljajo razmere. »Za zdaj nimamo posebnih dogovorov. Kot vedno, bomo nudili nujno zdravstveno oskrbo vsem, ki jo bodo ­potrebovali.«

Temu je pritrdil tudi Samo Zver, predstojnik kliničnega oddelka za hematologijo. »Seveda smo pripravljeni pomagati vsem. Pomagali bi tudi Rusom, če bi imeli bolnika s težko krvno boleznijo.« Ob tem se je začudil, ker tako glasnih pozivov na pomoč ni bilo ob migrantski krizi. Ne zdi se mu prav, da imamo ljudi pod A in pod B, zanj so vsi enaki.

Na onkološkem inštitutu so povedali, da bodo, če bodo begunci potrebovali onkološko obravnavo, to zagotovili. »O koordinaciji in nadaljnjih aktivnostih smo na zvezi z ministrstvom za zdravje.«

Delo ministrstva za zdravje

Z ministrstva za zdravje so sporočili, da so vse izvajalce zdravstvene dejavnosti obvestili, da so vsi, ki prihajajo iz Ukrajine, upravičeni do nujnih zdravstvenih storitev. To so vse storitve, za katere bi odsotnost storitve povzročila poslabšanje zdravstvenega stanja. Za zdravstveno stanje vseh, ki torej prihajajo v Slovenijo zaradi stiske, bo tako poskrbljeno. Hkrati z ministrstvom za notranje zadeve v teh dneh, po pozivu, da se vsi prijavijo na lokalnih policijskih postajah, ustvarjajo in postavljajo evidenco in vsem upravičenim tudi zagotavljajo potrdila. Z njimi bodo lahko dokazali, da so prišli v Slovenijo iz razloga stiske, ki je posledica vojne v Ukrajini. Vsem tem so pripravljeni maksimalno pomagati in tudi poskrbeli bodo za zdravstveno oskrbo vseh teh posameznikov.

»Na vse potrebe prebivalcev Ukrajine se odzivamo preko mednarodnega mehanizma. S slovenske strani ga koordinira URSZR. Z njimi smo ves čas v kontaktu in takoj, ko se izkaže potreba, se na nivoju Evrope povpraša po možnosti suportiranja teh potreb in potem se usklajeno pristopi do reševanja danega problema. V nasprotnem primeru bi lahko imeli tisoč zainteresiranih za eno in isto zadevo in iz vidika logistike je edino logično, da se to centralno in koordinirano vodi. Kar se tiče samega zdravstva, velja enako. Če bo izkazana mednarodna potreba s strani Ukrajine bomo skladno s svojimi zmožnostmi in potrebami participirali. Imamo pa za usklajen pristop na vseh nivojih zdravstva tudi imenovano koordinacijsko skupino, ki usklajuje vse aktivnosti,« so še zapisali na ministrstvu.

Komentarji: