Slovenskim občinam se v najboljšem primeru obeta 23 županj, v najslabšem 18
Zadnja ženska, ki je vodila mestno občino, je bila Danica Simšič v Ljubljani med letoma 2002 in 2006. Tokrat bi na čelo mestne občine lahko prišla Nuška Gajšek s Ptuja.
Odpri galerijo
Marjana Cigala je županja Dravograda že 16 let. FOTO: Mateja Kotnik/Delo
Ljubljana – Županske volitve so prinesle poplavo županj. Od 16 dosedanjih se je zmaga v prvem krogu nasmehnila devetim, pet jih je župansko bitko izgubilo, eno čaka drugi krog, ena ni kandidirala, eno bo nadomestila ženska; novink je kar osem, če uspe v drugem krogu zmagati še četverici novih imen, bo na čelu 212 občin 23 žensk.
V 24-letni zgodovini smo Slovenci župansko mesto ženskam zaupali 54-krat. Na čelo ene od mestnih občin, kjer so zadnji mandat kraljevali moški, utegne spet priti ženska: Nuško Gajšek s Ptuja čaka drugi krog. Zadnja ženska, ki je vodila mestno občino, je bila Danica Simšič v Ljubljani med 2002 in 2006.
Za župansko mesto se je tokrat potegovalo sto kandidatk; skoraj vsaka sedma je bila ženska, izvoljenih je približno tretjina. Slabih 10.200 žensk je kandidiralo za mesta v mestnih in občinskih svetih, kar pomeni, da je bilo na seznamih skoraj vsako drugo ime – žensko. Število kandidatk za mestne in občinske svete se je od volitev v 1994 potrojilo, letos pa v primerjavi z letom 2014 prvič upadlo – za 310.
Številke od volitev 2010 sem kažejo, da število kandidatk za županje upada (s 109 na 108 v 2014 in na letošnjih 100), število izvoljenih pa narašča (z 10 na 16 v 2014 in na letošnjih doslej izvoljenih18). »A narašča počasi in bi še počasneje, če ne bi imeli uzakonjenih in s sankcijami pospremljenih spolnih kvot,« pravi sociologinja Milica Antić Gaber, ki zagovarja omejeno število mandatov - na tri, največ štiri - ne glede na spol: »Vsaki oblasti je treba postaviti omejitve, tudi oblasti na lokalni ravni.«
Rekorderki po stažu med županjami sta Marjana Cigala, županja Dravograda, in Darinka Fakin, županja Majšperka, ki občini nepoklicno vodita že 16 let, zdaj vstopata v peti mandat, četrti mandat se je po delnih neuradnih izidih izjalovil Bernardki Krnc (Šmarješke Toplice), tretjega je dobila Romana Lesjak (Črna na Koroškem). Mojca Čemas Stjepanovič (Črnomelj) in Polona Kambič (Semič) sta tretji mandat izgubili, Vesna Jerala Zver (Turnišče) in Darja Vudler (Sv. Andraž v Slovenski Goricah) pa drugega. V drugo je izvoljenih šest županj, drugi krog čaka Olgo Karba (Ljutomer), Mirando Groff Ferjančič (Idrija), Suzano Ožanič (Kostel), Urško Repolusk (Ruše) in Majo Kocjan (Črnomelj). Novinke na lokalnem parketu so: Antonija Žumbar (Cirkulane), Vera Markoja (Črenšovci), Tina Gerbec (Kanal), Tamara Šnofl (Kungota), Olga Vrankar (Lukovica), Alenka Kovač (Osilnica), Ana Rebernik (Rečica ob Savinja) in Vlasta Krmelj (Selnica ob Dravi).
Marjana Cigala o zaupanem ji petem mandatu pravi: »Ženske smo povezovalni člen v družini in skupnosti. Težimo h harmoniji, k mehkim rešitvam in izpeljemo vse, česar se lotimo. Ljudje cenijo, da si vzameš čas za njihove stiske. Slovenija ima premalo županj. Čeprav: ni dobro, da so premlade in ne prestare, najbolj kakovostna leta so med 35 do 45 oziroma 50. Takrat smo ženske še vedno polne energije in elana.«
Ženske v lokalni politiki (županje)
Kandidatke Izvoljene
1994: 31 2
1998: 53 8
2002: 77 11
2006: 103 7
2010: 109 10
2014: 108 16
vir: DVK, MJU
Kandidatke Izvoljene
1994: 31 2
1998: 53 8
2002: 77 11
2006: 103 7
2010: 109 10
2014: 108 16
vir: DVK, MJU
V 24-letni zgodovini smo Slovenci župansko mesto ženskam zaupali 54-krat. Na čelo ene od mestnih občin, kjer so zadnji mandat kraljevali moški, utegne spet priti ženska: Nuško Gajšek s Ptuja čaka drugi krog. Zadnja ženska, ki je vodila mestno občino, je bila Danica Simšič v Ljubljani med 2002 in 2006.
Za župansko mesto se je tokrat potegovalo sto kandidatk; skoraj vsaka sedma je bila ženska, izvoljenih je približno tretjina. Slabih 10.200 žensk je kandidiralo za mesta v mestnih in občinskih svetih, kar pomeni, da je bilo na seznamih skoraj vsako drugo ime – žensko. Število kandidatk za mestne in občinske svete se je od volitev v 1994 potrojilo, letos pa v primerjavi z letom 2014 prvič upadlo – za 310.
Županje z najdaljšim stažem
16 let:
Marjana Cigala (Dravograd)
Darinka Fakin (Majšperk)
12 let:
Bernardka Krnc (Šmarješke Toplice)
8 let:
Romana Lesjak (Črna na Koroškem)
Mojca Čemas Stjepanovič (Črnomelj)
Olga Karba (Ljutomer)
Polona Kambič (Semič)
16 let:
Marjana Cigala (Dravograd)
Darinka Fakin (Majšperk)
12 let:
Bernardka Krnc (Šmarješke Toplice)
8 let:
Romana Lesjak (Črna na Koroškem)
Mojca Čemas Stjepanovič (Črnomelj)
Olga Karba (Ljutomer)
Polona Kambič (Semič)
Številke od volitev 2010 sem kažejo, da število kandidatk za županje upada (s 109 na 108 v 2014 in na letošnjih 100), število izvoljenih pa narašča (z 10 na 16 v 2014 in na letošnjih doslej izvoljenih18). »A narašča počasi in bi še počasneje, če ne bi imeli uzakonjenih in s sankcijami pospremljenih spolnih kvot,« pravi sociologinja Milica Antić Gaber, ki zagovarja omejeno število mandatov - na tri, največ štiri - ne glede na spol: »Vsaki oblasti je treba postaviti omejitve, tudi oblasti na lokalni ravni.«
Rekorderki po stažu med županjami sta Marjana Cigala, županja Dravograda, in Darinka Fakin, županja Majšperka, ki občini nepoklicno vodita že 16 let, zdaj vstopata v peti mandat, četrti mandat se je po delnih neuradnih izidih izjalovil Bernardki Krnc (Šmarješke Toplice), tretjega je dobila Romana Lesjak (Črna na Koroškem). Mojca Čemas Stjepanovič (Črnomelj) in Polona Kambič (Semič) sta tretji mandat izgubili, Vesna Jerala Zver (Turnišče) in Darja Vudler (Sv. Andraž v Slovenski Goricah) pa drugega. V drugo je izvoljenih šest županj, drugi krog čaka Olgo Karba (Ljutomer), Mirando Groff Ferjančič (Idrija), Suzano Ožanič (Kostel), Urško Repolusk (Ruše) in Majo Kocjan (Črnomelj). Novinke na lokalnem parketu so: Antonija Žumbar (Cirkulane), Vera Markoja (Črenšovci), Tina Gerbec (Kanal), Tamara Šnofl (Kungota), Olga Vrankar (Lukovica), Alenka Kovač (Osilnica), Ana Rebernik (Rečica ob Savinja) in Vlasta Krmelj (Selnica ob Dravi).
Milica Antić Gaber, sociologinja in profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani, pravi, da se je število županj in izvoljenih svetnic mestnih in občinskih svetov v zadnjih mandatih povečevalo.
»A povečuje se počasi in bi se še počasneje, če ne bi imeli uzakonjenih oziroma zakonsko opredeljenih in s sankcijami pospremljenih spolnih kvot. Za vsako polje, tudi politično, velja, da so tisti, ki v njem delujejo dlje časa, v prednosti pred tistimi, ki vanj šele vstopajo, in tisti, ki so danes v prednosti, so večinsko moški,« pojasnjuje Milica Antić Gaber. Kot še dodaja, je opaziti, da tudi tisti in tiste, ki se znajdejo na pomembnih odločevalskih mestih, na njih kolikor je mogoče dolgo vztrajajo. Na lokalni ravni so to prevladujoče župani.
»To pa ne pomeni, da ni potrebno postaviti omejitev. Vsaki oblasti jo je treba postaviti, tudi oblasti na lokalni ravni. Ne kaže se zadovoljiti z razlago, da lahko župan ali županja, če delata dobro, na tem mestu ostaneta v nedogled. Tako namreč med drugim ne vemo, ali bi morda kakšen novi župan ali županja delala bolje, če bi bil županski mandat omejen na primer na tri, največ štiri mandate - saj to je 16 let. Po toliko letih se najbrž vsakdo, ne glede na spol, na tem mestu izčrpa in utrudi,« zaključi Milica Antić Gaber.
»A povečuje se počasi in bi se še počasneje, če ne bi imeli uzakonjenih oziroma zakonsko opredeljenih in s sankcijami pospremljenih spolnih kvot. Za vsako polje, tudi politično, velja, da so tisti, ki v njem delujejo dlje časa, v prednosti pred tistimi, ki vanj šele vstopajo, in tisti, ki so danes v prednosti, so večinsko moški,« pojasnjuje Milica Antić Gaber. Kot še dodaja, je opaziti, da tudi tisti in tiste, ki se znajdejo na pomembnih odločevalskih mestih, na njih kolikor je mogoče dolgo vztrajajo. Na lokalni ravni so to prevladujoče župani.
»To pa ne pomeni, da ni potrebno postaviti omejitev. Vsaki oblasti jo je treba postaviti, tudi oblasti na lokalni ravni. Ne kaže se zadovoljiti z razlago, da lahko župan ali županja, če delata dobro, na tem mestu ostaneta v nedogled. Tako namreč med drugim ne vemo, ali bi morda kakšen novi župan ali županja delala bolje, če bi bil županski mandat omejen na primer na tri, največ štiri mandate - saj to je 16 let. Po toliko letih se najbrž vsakdo, ne glede na spol, na tem mestu izčrpa in utrudi,« zaključi Milica Antić Gaber.
Marjana Cigala o zaupanem ji petem mandatu pravi: »Ženske smo povezovalni člen v družini in skupnosti. Težimo h harmoniji, k mehkim rešitvam in izpeljemo vse, česar se lotimo. Ljudje cenijo, da si vzameš čas za njihove stiske. Slovenija ima premalo županj. Čeprav: ni dobro, da so premlade in ne prestare, najbolj kakovostna leta so med 35 do 45 oziroma 50. Takrat smo ženske še vedno polne energije in elana.«
Občinske/mestne svetnice
Kandidatke Izvoljene
1994: 2921 299
1998: 3830 384
2002: 4976 423
2006: 8754 721
2010: 10.164 722
2014: 10.507 1069
vir: DVK, MJU
Kandidatke Izvoljene
1994: 2921 299
1998: 3830 384
2002: 4976 423
2006: 8754 721
2010: 10.164 722
2014: 10.507 1069
vir: DVK, MJU
- v 2002 je bilo brez občinskih svetnic še 31 občin, v 2010 še deset
- v Horjulu, Kostelu, Sodražici in Vitanju med 2002 in 2014 v občinske svete ni bila izvoljena nobena ženska
- v občinskih svetih je v mandatu 2014-2018 sedelo slabih 32 odstotkov žensk
- v svete mestnih, krajevnih in vaških skupnosti od 13.245 kandidatov in kandidatk letos kandidira 5178 žensk
