Smo s tristo pomorci lahko pomorska dežela?
Skrb za kader: Zanimanje za poklice na morju upada, s čimer je ogrožena pomorska naravnanost države.
Odpri galerijo
Nepogrešljivi del pomorskega krsta, s katerim na pomorski šoli medse sprejmejo dijake prvega letnika, so gusarji, ki tradicionalno zasedejo Piran in prinesejo novega vetra bodočim pomorcem. FOTO: Boris Šuligoj
Piran – »Če bo šlo tako naprej, bomo morali čez 15 ali 20 let upravo za nadzor varne plovbe in upravljanje pomorskega gospodarstva predati tujcem, ker nam bo pomorskih strokovnjakov ob sedanjem trendu preprosto zmanjkalo. Če želimo ostati pomorska država, moramo sistemsko poskrbeti za pomorski kader. Tu se pomorska naravnanost začne in konča,« je ob 72. pomorskem krstu opozoril ravnatelj Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran (Gepš) Borut Butinar.
Je Slovenija pomorska država ali ni? Če bi sklepali iz odnosa do izobraževanja pomorskih kadrov, iz števila aktivnih pomorcev, majhnega števila podeljenih štipendij, strmega padca ribiškega ulova, iz tega, da nimamo ladijske povezave med obalnimi mesti ..., bi rekli, da ni. Če pa upoštevamo, da ima majhen narod samo v koprskem ladijskem vpisniku skoraj 15.000 registriranih čolnov (in še nekaj tisoč do Jadranu), da vsako leto naredi izpit za voditelja čolnov 3500 ljubiteljev plovbe, če računamo uspehe slovenskih jadralcev ..., potem lahko govorimo tudi o razviti pomorski žilici.
Po ocenah direktorja Uprave RS za pomorstvo Jadrana Klinca je po vsem svetu aktivnih vsega kakih 300 slovenskih pomorščakov; 45 na ladjah Splošne plovbe. »Sloveniji nikoli ne bo treba prepustiti nadzora nad varno plovbo drugim državam. Če bo začelo primanjkovati kadra, ga bo država pridobila s krajšim strokovnim šolanjem ali specializiranimi tečaji. To v nekaterih evropskih državah že počnejo. Res pa je, da tako specializirani pomorski kadri niso tako široko izobraženi, kot so kadri z naših dveh pomorskih šol (srednje in fakultete), ki so še zmeraj zelo cenjeni pri vseh tujih ladjarjih,« pravi Klinec, ki je tudi sam plul na jahti enega od italijanskih mogotcev. Glavni vzrok za upad zanimanja za poklic vidi v tem, da je delo daleč od doma in da zelo visoke poveljniške plače od 10.000 do 20.000 evrov zaposleni dobijo šele po osmih do desetih letih prakse na morju.
»Letos je vpis upadel na 21 vpisanih za plovbnega tehnika in sklepamo, da gre za posebno generacijsko vrzel. V državi pa večina ne ve in ne upošteva, za kaj vse je nujen in koristen pomorski kader. Poleg zaposlitev na ladjah je to kader, ki ga nujno potrebujejo nekatere državne službe, kot so uprava za pomorstvo, vojska, policija, ribiški in drugi inšpektorji, civilna zaščita. Luka Koper potrebuje pomorce za delo na vlačilcih in pilotih, pri pomorskih agentih in špediterjih, tudi v komercialnih poslih ...« našteva ravnatelj Gepša Borut Butinar, ki ga skrbi upadanje zanimanja za ta poklic.
Po njegovem bi morala država sistemsko urediti izobraževanje na področju pomorstva: »Na prvem mestu bi morali ustanoviti sklad, s pomočjo katerega bi zagotovili srednješolcem opravljanje prakse na ladjah in zaposlitev v plovbi prvo leto po šolanju, brez katere ni mogoče opraviti ključnega poročniškega izpita. Druga naloga je urediti štipendiranje. Tretja pa poskrbeti za opremljenost šole. Mi bomo letos vendarle poskrbeli za podaljšanje pomola, ob katerem bomo namestili dva rešilna čolna, kjer bodo naši učenci vadili reševanje v primeru nesreč. To od nas zahteva evropska inšpekcija. Na šoli bi morali skupaj z državo poskrbeti za nove simulatorje, ki bi prišli prav tudi pri izobraževanju vojaške mornarice, pomorske policije in drugih,« trdi Butinar.
V organizacijo 72. pomorskega krsta za zelence, sveže vpisane dijake prvega letnika, so se vključili predstavniki 430. mornariškega diviziona Slovenske vojske, Turistično združenje Portorož, Društvo ljubiteljev starih bark Piran, občina Piran in Pomorski muzej Sergej Mašera. Prireditev bo deloma sofinancirana tudi v okviru projekta Mala barka 2 iz evropskega sklada za regionalni razvoj, torej za ohranjanje, promocijo in razvoj pomorske dediščine. Pomorski krst je od leta 1947, ko so ustanovili pomorsko šolo, postal pomembna etnografska prireditev, najstarejša prireditev z neprekinjenim trajanjem v slovenski Istri in najstarejša takšna šolska prireditev v državi. Na njej sodeluje tudi ladja Triglav, ki jo bo v dveh dneh obiskalo skoraj 2000 ljudi, danes popoldne pa bodo v Piranu krstili 50 zelencev in eno zelenko.
Je Slovenija pomorska država ali ni? Če bi sklepali iz odnosa do izobraževanja pomorskih kadrov, iz števila aktivnih pomorcev, majhnega števila podeljenih štipendij, strmega padca ribiškega ulova, iz tega, da nimamo ladijske povezave med obalnimi mesti ..., bi rekli, da ni. Če pa upoštevamo, da ima majhen narod samo v koprskem ladijskem vpisniku skoraj 15.000 registriranih čolnov (in še nekaj tisoč do Jadranu), da vsako leto naredi izpit za voditelja čolnov 3500 ljubiteljev plovbe, če računamo uspehe slovenskih jadralcev ..., potem lahko govorimo tudi o razviti pomorski žilici.
Po ocenah direktorja Uprave RS za pomorstvo Jadrana Klinca je po vsem svetu aktivnih vsega kakih 300 slovenskih pomorščakov; 45 na ladjah Splošne plovbe. »Sloveniji nikoli ne bo treba prepustiti nadzora nad varno plovbo drugim državam. Če bo začelo primanjkovati kadra, ga bo država pridobila s krajšim strokovnim šolanjem ali specializiranimi tečaji. To v nekaterih evropskih državah že počnejo. Res pa je, da tako specializirani pomorski kadri niso tako široko izobraženi, kot so kadri z naših dveh pomorskih šol (srednje in fakultete), ki so še zmeraj zelo cenjeni pri vseh tujih ladjarjih,« pravi Klinec, ki je tudi sam plul na jahti enega od italijanskih mogotcev. Glavni vzrok za upad zanimanja za poklic vidi v tem, da je delo daleč od doma in da zelo visoke poveljniške plače od 10.000 do 20.000 evrov zaposleni dobijo šele po osmih do desetih letih prakse na morju.
Šola, ki usposablja za vrsto poklicev
»Letos je vpis upadel na 21 vpisanih za plovbnega tehnika in sklepamo, da gre za posebno generacijsko vrzel. V državi pa večina ne ve in ne upošteva, za kaj vse je nujen in koristen pomorski kader. Poleg zaposlitev na ladjah je to kader, ki ga nujno potrebujejo nekatere državne službe, kot so uprava za pomorstvo, vojska, policija, ribiški in drugi inšpektorji, civilna zaščita. Luka Koper potrebuje pomorce za delo na vlačilcih in pilotih, pri pomorskih agentih in špediterjih, tudi v komercialnih poslih ...« našteva ravnatelj Gepša Borut Butinar, ki ga skrbi upadanje zanimanja za ta poklic.
51
dijakov je na srednji pomorski šoli Piran v tem šolskem letu vpisanih v programa plovbni tehnik in elektrotehnik
91
dijakov je hodilo v prve letnike pomorskih programov leta 1998
3000
dijakov je maturiralo na pomorski šoli Piran od ustanovitve leta 1947
3500
izpitov na leto v Kopru opravijo kandidati za voditelja čolnov
dijakov je na srednji pomorski šoli Piran v tem šolskem letu vpisanih v programa plovbni tehnik in elektrotehnik
91
dijakov je hodilo v prve letnike pomorskih programov leta 1998
3000
dijakov je maturiralo na pomorski šoli Piran od ustanovitve leta 1947
3500
izpitov na leto v Kopru opravijo kandidati za voditelja čolnov
Po njegovem bi morala država sistemsko urediti izobraževanje na področju pomorstva: »Na prvem mestu bi morali ustanoviti sklad, s pomočjo katerega bi zagotovili srednješolcem opravljanje prakse na ladjah in zaposlitev v plovbi prvo leto po šolanju, brez katere ni mogoče opraviti ključnega poročniškega izpita. Druga naloga je urediti štipendiranje. Tretja pa poskrbeti za opremljenost šole. Mi bomo letos vendarle poskrbeli za podaljšanje pomola, ob katerem bomo namestili dva rešilna čolna, kjer bodo naši učenci vadili reševanje v primeru nesreč. To od nas zahteva evropska inšpekcija. Na šoli bi morali skupaj z državo poskrbeti za nove simulatorje, ki bi prišli prav tudi pri izobraževanju vojaške mornarice, pomorske policije in drugih,« trdi Butinar.
Borut Butinar, ravnatelj Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran. FOTO: Boris Šuligoj
Borut Butinar, ravnatelj GEPŠ Piran:
Prizadevamo si razviti program izobraževanja za vodenje jaht. Tak kader je vse bolj iskan, je dobro plačan in med mladimi je zanj vse več zanimanja. Mnogi pomorci se po desetih ali 15 letih vrnejo z morja z bogatimi izkušnjami v službe na kopnem. Če bi hoteli izkoristiti možnosti obmorske lege, bi morali imeti ministrstvo ali vsaj sektor za pomorstvo, ki bi deloval v Kopru. Šele tedaj bi bili pomorska država.
Prizadevamo si razviti program izobraževanja za vodenje jaht. Tak kader je vse bolj iskan, je dobro plačan in med mladimi je zanj vse več zanimanja. Mnogi pomorci se po desetih ali 15 letih vrnejo z morja z bogatimi izkušnjami v službe na kopnem. Če bi hoteli izkoristiti možnosti obmorske lege, bi morali imeti ministrstvo ali vsaj sektor za pomorstvo, ki bi deloval v Kopru. Šele tedaj bi bili pomorska država.
Najstarejša takšna šolska prireditev v državi
V organizacijo 72. pomorskega krsta za zelence, sveže vpisane dijake prvega letnika, so se vključili predstavniki 430. mornariškega diviziona Slovenske vojske, Turistično združenje Portorož, Društvo ljubiteljev starih bark Piran, občina Piran in Pomorski muzej Sergej Mašera. Prireditev bo deloma sofinancirana tudi v okviru projekta Mala barka 2 iz evropskega sklada za regionalni razvoj, torej za ohranjanje, promocijo in razvoj pomorske dediščine. Pomorski krst je od leta 1947, ko so ustanovili pomorsko šolo, postal pomembna etnografska prireditev, najstarejša prireditev z neprekinjenim trajanjem v slovenski Istri in najstarejša takšna šolska prireditev v državi. Na njej sodeluje tudi ladja Triglav, ki jo bo v dveh dneh obiskalo skoraj 2000 ljudi, danes popoldne pa bodo v Piranu krstili 50 zelencev in eno zelenko.
Nik Kos, dijak tretjega letnika:
Sem iz Kopra in že od malega so me zanimale ladje. Verjetno tudi zato, ker sta bila že oče in njegov bratranec pomorca. Po srednji šoli se še ne bom podal na enoletno kadetsko plovbo, ampak bom šel študirat in potem iskal službo v Luki. Ne bi se branil niti dela na jahtah. Poleti je šola poskrbela za dvotedensko prakso na jadrnici in v pomorski šoli v nemškem Rostocku. V kratkem času smo se veliko naučili.
Sem iz Kopra in že od malega so me zanimale ladje. Verjetno tudi zato, ker sta bila že oče in njegov bratranec pomorca. Po srednji šoli se še ne bom podal na enoletno kadetsko plovbo, ampak bom šel študirat in potem iskal službo v Luki. Ne bi se branil niti dela na jahtah. Poleti je šola poskrbela za dvotedensko prakso na jadrnici in v pomorski šoli v nemškem Rostocku. V kratkem času smo se veliko naučili.
