So se na referendumu o vodah dogajale nepravilnosti?
Predstavniki DVK so na novinarski konferenci spregovorili o očitanih nepravilnostih v zvezi z referendumom o noveli zakona o vodah in jih vse zavrnili.
Odpri galerijo
Državni volilni komisiji so očitali, da omejuje pravico do glasovanja na referendumu o vodah. FOTO: Glenn R. Specht-grs/Shutterstock
V času izvedbe zakonodajnega referenduma o spremembah zakona o vodah je bilo v javnosti, na družbenih omrežjih in v osrednjih medijih pogosto slišati očitke, da se pri izvedbi referenduma dogajajo napake in nepravilnosti ter da Državna volilna komisija (DVK) omejuje pravico do glasovanja na referendumu.
DVK zagotavlja, da je tudi tokrat ravnala v skladu s svojimi pristojnostmi. Kot pravi predsednik DVK Peter Golob, se DVK »zaveda svoje odgovornosti in prav tako verjame v potreben in učinkovit nadzor javnosti nad delovanjem državnih organov, vendar pri tem v javnosti ne sme prihajati do napačnih predstav, še posebej takšnih, ki temeljijo na nepravilnem razumevanju referendumskih in volilnih pravil«.
Dušan Vučko, direktor Službe DVK, se je dotaknil očitkov o referendumskem glasovanju v domovih za starejše. Po pošti lahko v Sloveniji glasuje le določena kategorija volivcev, je dejal in jih naštel: »Tisti, ki so v zaporu, v bolnišnicah in varovanci domov za starejše občane.« Ti morajo o glasovanju v roku obvestiti okrajno volilno komisijo, ne DVK; rok se je tokrat iztekel 23. junija ob 6. uri.
DVKvk nima evidenc teh institucij, zato se je že v preteklosti uveljavila praksa, da Služba DVK o podrobnostih glasovanja obvesti resorna ministrstva.
DVK je že 1. junija poslala na vsa resorna ministrstva dopis o načinih glasovanja. »Tik pred iztekom roka sem v evidenci o številu vlog za glasovanje po pošti ugotovil, da število odstopa od običajnega števila,« je povedal Vučko. Zato se je naslednje jutro pozanimal, kako so na ministrstvih obveščali domove za starejše. Za domove starejših občanov zadolženo ministrstvo je nato v roku svojo dolžnost opravilo, a iz domov so se na DVK vseeno usuli klici, kakšne oblike glasovanja da imajo stanovalci še na voljo. Vučko pravi: »Svetovali smo jim glasovanje na voliščih Omnia ali na domu. Zdaj ugotavljamo, da so prizadevanja rodila sadove.«
Po pošti so tokrat glasovali 704 volivci, kar je precej več kot običajno. Na predčasnih volitvah v DZ je, denimo, po pošti glasovalo 1559 volivcev. Na domu je tokrat glasovalo 627 volivcev, večinoma stanovalcev s stalno prijavljenim prebivališčem v domovih.
Zavodi bi morali biti bolj samoiniciativni, meni Vučko, in sami, brez posebnih obvestil ministrstev obveščati svoje stanovalce o možnostih o referendumskih opravilih.
O zapletih okrog vabil in obvestil o dnevu glasovanja in volišču, ki jih nekateri niso dobili pravočasno oziroma jih niso prejeli nikoli, je Vučko dejal, da gre za splet okoliščin, ki jih ni mogoče čez noč odpraviti. Sicer pa, je poudaril, »obvestilo ni pogoj za uresničevanje volilne pravice ali za glasovanje na referendumu«: »Pogoj je osebni dokument. Le s tem se spoštuje načelo osebnega glasovanja.«
Od Pošte Slovenije so prejeli vrnjenih več kot tri tisoč obvestil, da naslovnik, denimo, ni znan ali da nima prijavljenega prebivališča.
Vučko je pojasnil tudi zaplet glede glasovanja prek e-uprave. Sedmega julija je ta za približno dve uri izpadla – zaradi posodobitve e-uprave. To je bil po njegovem povsem neprimeren čas. Posledica je, da je prek tisoč vlog bilo zablokiranih v sistemih. A v sodelovanju z MNZ in MJU jim je uspelo vse vloge prenesti v sistem evidence volilne pravice in okrajne volilne komisije so jih, kot zatrjuje Vučko, pravočasno obdelale ter omogočile glasovanje na voliščih Omnia oziroma na domu.
DVK zagotavlja, da je tudi tokrat ravnala v skladu s svojimi pristojnostmi. Kot pravi predsednik DVK Peter Golob, se DVK »zaveda svoje odgovornosti in prav tako verjame v potreben in učinkovit nadzor javnosti nad delovanjem državnih organov, vendar pri tem v javnosti ne sme prihajati do napačnih predstav, še posebej takšnih, ki temeljijo na nepravilnem razumevanju referendumskih in volilnih pravil«.
Dušan Vučko, direktor Službe DVK, se je dotaknil očitkov o referendumskem glasovanju v domovih za starejše. Po pošti lahko v Sloveniji glasuje le določena kategorija volivcev, je dejal in jih naštel: »Tisti, ki so v zaporu, v bolnišnicah in varovanci domov za starejše občane.« Ti morajo o glasovanju v roku obvestiti okrajno volilno komisijo, ne DVK; rok se je tokrat iztekel 23. junija ob 6. uri.
DVKvk nima evidenc teh institucij, zato se je že v preteklosti uveljavila praksa, da Služba DVK o podrobnostih glasovanja obvesti resorna ministrstva.
Kaj se je dogajalo letos?
DVK je že 1. junija poslala na vsa resorna ministrstva dopis o načinih glasovanja. »Tik pred iztekom roka sem v evidenci o številu vlog za glasovanje po pošti ugotovil, da število odstopa od običajnega števila,« je povedal Vučko. Zato se je naslednje jutro pozanimal, kako so na ministrstvih obveščali domove za starejše. Za domove starejših občanov zadolženo ministrstvo je nato v roku svojo dolžnost opravilo, a iz domov so se na DVK vseeno usuli klici, kakšne oblike glasovanja da imajo stanovalci še na voljo. Vučko pravi: »Svetovali smo jim glasovanje na voliščih Omnia ali na domu. Zdaj ugotavljamo, da so prizadevanja rodila sadove.«
Drug očitek DVK se je nanašal na izvedbo predčasnega glasovanja, saj je predvsem v Ljubljani in Mariboru nastajala zmeda zaradi sprememb lokacij volišč. Kot je po poročanju STA pojasnil član DVK Mitja Šuligoj, je ta povezana s spremembo zakona o volitvah v DZ, po katerem mora biti volišče za predčasno glasovanje na območju volilnega okraja. Ker pa vse okrajne volilne komisije (OVK) nimajo sedeža na območju okraja, pač pa na sedežih upravnih enot, jim je DVK omogočila, da so volišča določena tudi na sedežih OVK. V Ljubljani pa so zaradi reorganizacije upravne enote, ki ne deluje več na štirih izpostavah, zaradi prostorske stiske omogočili, da volišča OVK določijo tako, da bodo kar najširše dosegle volivce. O teh spremembah lokacij je bila javnost tudi obveščena, je dodal Šuligoj.
Po pošti so tokrat glasovali 704 volivci, kar je precej več kot običajno. Na predčasnih volitvah v DZ je, denimo, po pošti glasovalo 1559 volivcev. Na domu je tokrat glasovalo 627 volivcev, večinoma stanovalcev s stalno prijavljenim prebivališčem v domovih.
Zavodi bi morali biti bolj samoiniciativni, meni Vučko, in sami, brez posebnih obvestil ministrstev obveščati svoje stanovalce o možnostih o referendumskih opravilih.
Volišče v Ravenski vasi na dan referenduma o vodah 11. julija letos. FOTO: Matej Družnik/Delo
Ni odločilno obvestilo, temveč osebni dokument
O zapletih okrog vabil in obvestil o dnevu glasovanja in volišču, ki jih nekateri niso dobili pravočasno oziroma jih niso prejeli nikoli, je Vučko dejal, da gre za splet okoliščin, ki jih ni mogoče čez noč odpraviti. Sicer pa, je poudaril, »obvestilo ni pogoj za uresničevanje volilne pravice ali za glasovanje na referendumu«: »Pogoj je osebni dokument. Le s tem se spoštuje načelo osebnega glasovanja.«
Od Pošte Slovenije so prejeli vrnjenih več kot tri tisoč obvestil, da naslovnik, denimo, ni znan ali da nima prijavljenega prebivališča.
Za volitve v državni zbor DVK volivcem s stalnim prebivališčem v tujini pošlje volilno gradivo, za referendum pa morajo volivci komisijo sami obvestiti, da želijo glasovati.
Mitja Šuligoj
Mitja Šuligoj
Vučko je pojasnil tudi zaplet glede glasovanja prek e-uprave. Sedmega julija je ta za približno dve uri izpadla – zaradi posodobitve e-uprave. To je bil po njegovem povsem neprimeren čas. Posledica je, da je prek tisoč vlog bilo zablokiranih v sistemih. A v sodelovanju z MNZ in MJU jim je uspelo vse vloge prenesti v sistem evidence volilne pravice in okrajne volilne komisije so jih, kot zatrjuje Vučko, pravočasno obdelale ter omogočile glasovanje na voliščih Omnia oziroma na domu.
