Šola na daljavo je postala boj za pozornost

Med učitelji in učenci, ki v taki šoli ne vidijo smisla, vlada apatija. Nekateri učitelji so v tem času postali pravi vplivneži, a vsi niso za snemanje.
Fotografija: V šoli učitelji precej lažje zaznajo, kdo spremlja pouk, kakor pa med videokonferenco. FOTO: Matej Družnik/Delo
Odpri galerijo
V šoli učitelji precej lažje zaznajo, kdo spremlja pouk, kakor pa med videokonferenco. FOTO: Matej Družnik/Delo

Ljubljana – Da šola na daljavo ne more nadomestiti pouka v živo, priznava tudi ministrica za izobraževanje Simona Kustec. Prav danes ima pogovor s predstavniki vrtcev, osnovnih in srednjih šol o odpiranju vzgojno-izobraževalnih zavodov. Šola na daljavo je medtem postala boj. Predvsem boj za pozornost učencev, ki med videokonferencami igrajo igrice ali si tipkajo sporočila. Nekaterim učiteljem uspeva, da imajo več sto ogledov svojih posnetkov. Drugi odkrito povedo, da niso vplivneži in da šola pač ni vedno zabavna.

Učiteljica OŠ Franja Malgaja Šentjur Bojana Potočnik pravi, da je v tem valu šola na daljavo bolj podobna resnemu delu. A učenci so prepuščeni sebi in lastni odgovornosti: »Včasih kdo pozabi izklopiti mikrofon in namesto reševanja naloge v delovnem zvezku, ki si jo pravkar razložil, slišiš udarjanje po tipkovnici, za katero veš, da ni namenjeno tebi in pouku. Ko v videokonferenci pokličeš učenca, vse pogosteje dobiš vprašanje: 'Kje pa smo?' Na zaslonu računalnika deliš zgradbo uradnega besedila, učenec zre v ekran in se blazno smeji in ti veš, da zgradba uradnega besedila ni postala tako zabavna. Če to ignoriraš, je tega vedno več. Če pa se začneš ukvarjati s tem, škoduješ učencem, ki so prišli pripravljeni na uro. Med preverjanji imajo mnogi kar naenkrat težave s povezavo. Učitelj je proti temu argumentu nemočen in to učenci vedo in s pridom zlorabljajo.«

image_alt
Motivacije med učenci in učitelji več ni


Potočnikova rešitev vidi le v odpiranju šol: »Za vse učence, lahko tudi ob kombinaciji pouka na daljavo. Samo ne smemo jih pustiti še mesece zaprtih.« Takrat jih bo čakalo tudi ocenjevanje znanja, ki ga zdaj ni, čeprav vsebin in standardov znanja ni manj. Ocene so pri nas še vedno »motivator«, pravi Potočnikova: »Ministrstvo in zavod za šolstvo sta na tem področju popolnoma odpovedala in nista znala učiteljem pomagati niti po tehnični plati ocenjevanja, zato ga je ministrica zaustavila.«
 

Nujen stik


Antropolog dr. Dan Podjed iz ZRC SAZU pravi, da je vse to sicer dobra izkušnja za prihodnost, a opozarja: »Fizičnega stika ne moremo izbrisati. To se še posebej kaže v osnovnih šolah. Sprva so bili otroci nad šolo na daljavo navdušeni, zdaj pa jim je vse postalo odveč. Ne razumejo in sprašujejo, zakaj sploh to delamo. Ker v šolo ne hodimo le zaradi pouka, ampak tudi zaradi prijateljev, vzdušja, tudi zato, da malo trpiš, da potem dosežeš neke rezultate.«

image_alt
Vsi otroci so naši otroci


Dr. Damijan Štefanc, izredni profesor didaktike na ljubljanski filozofski fakulteti, svetuje, naj učitelji tako načrtujejo delo, da čim bolj angažirajo učence, s čimer ti dobijo občutek, da se pri pouku od njih nekaj pričakuje. Priznava pa, da je nemogoče pri vseh učencih doseči enak učinek, in dodaja, da so ti tudi različno motivirani za različne predmete: »Učitelji bi se morali nekako sprijazniti s tem oziroma ne biti preveč pod pritiskom, če vidijo, da nekateri učenci ne sodelujejo enako ali ne želijo sodelovati. To ne pomeni, da učitelji slabo delajo.«
 

Všečki


A dejstvo je, da nekateri učitelji imajo pozornost, drugi manj. Videi nekaterih so zelo dodelani, vidi jih več sto ljudi, delijo jih tudi drugi učitelji, v resnici so postali vplivneži. Potočnikova priznava, da je nekatere njene posnetke pogledala tretjina učencev, a dodaja, da je »samo« učiteljica slovenščine: »Moj pouk ni marketinško trženje, kjer bom sklone in vrste odvisnikov zapakirala v ličen nekajsekundni story kot instagram vplivnica, kjer boš na koncu vtipkal kodo in se bodo skloni ter podredja pretočili v tvoje možgane. Učenje je še vedno pot, na kateri moram razmišljati tudi sama, in razmišljanje je včasih utrudljivo, še zdaleč ne zabavno, za to potrebuješ čas, izkušnje in znanje, ampak razmišljanje me iz nevedneža spremeni v vedeža in samo vedež lahko spreminja svet na bolje.«

image_alt
Večina pediatrov za odprtje šol


Štefanc pravi, da so metode vplivnežev sicer lahko zelo dobrodošle: »Če zna učitelj izobraževalno, vzgojno vsebino podajati na način, da jo mladi sprejmejo, delijo, ogledujejo, ni to nič slabega. Bi pa posvaril pred pričakovanji, da bodo zdaj kar vsi učitelji zmožni dosegati učinke vplivnežev. To je breme, ki ga učiteljem ne moremo naložiti.« Podobno pravi Podjed: »Problem je, če to postane tekmovanje, kdo je imel več ogledov. Dejstvo je, da tudi če samo pet ljudi pogleda učiteljev posnetek, je učitelj spremenil pet ljudi! Z videokonferencami vzdržujejo, gradijo skupnost. Zame so učitelji junaki našega časa. To priznanje bi jim morali dati tudi država in starši. Tako bodo tudi učenci dobili motivacijo. Brez motiviranih učiteljev ni motiviranih učencev.«

Komentarji: