»Seveda bi bilo lažje zgraditi 'zaprto' sosesko in se ne obremenjevati z javnim programom. A investitor je želel prav to – odpreti se okolju in izkoristiti izjemno lokacijo v bližini Semedelske promenade in prihodnje plaže, ki se nadaljuje s promenado proti Izoli, hkrati pa današnje spalno naselje oživiti in ga povezati s središčem Kopra,« pojasnjuje avtor idejne zasnove za območje

Javne obravnave idejnega projekta nove soseske v koprskem naselju Semedela, in sicer na območju, kjer so bile pred davnimi desetletji garaže nekdanje avtobusne družbe Slavnik, ta teden zaradi epidemiološke slike niso mogli izvesti. Na koprski občini so predstavitev, ki so jo načrtovali v semedelski osnovni šoli Dušana Bordona, napovedali za 31. marec, a je tudi ta datum, glede na razmere, negotov. Izhodišča za izdelavo prostorskega akta za to območje pa si je mogoče ogledati tudi na občinski spletni strani. Rok za pripombe je 7. april.

Investitor, podjetje Zaliv, ki je v lasti koprskega podjetnika Alojza Gregorčiča, se že dobrih 15 let ukvarja z zamislijo, da bi Semedela dobila nov trg in bi se z mostom nad hitro cesto povezala s koprskim starim mestnim jedrom. Gregorčič, ki je – kot zanimivost – pranečak znamenitega slovenskega pesnika Simona Gregorčiča –, se je sicer v minulih desetletjih ukvarjal z darilnim programom v okviru podjetja Dar in postopno prepušča menedžersko vodenje svojim naslednikom. »Izgradnja soseske, s katero bi Semedelčani dobili nov trg in poslovni center, bi se smiselno zaokrožila okoli cerkve sv. Marije. Ta danes stoji na degradiranem območju in je povsem zapostavljena. Obenem pa bi z novim mostom omogočili povezavo s koprskim mestnim središčem,« razlaga Gregorčič, ki želi s tem projektom zaokrožiti svojo poslovno pot.



Sam si prizadeva, da bi v dobrem letu sprejeli občinski podrobni prostorski načrt in bi lahko začeli z gradnjo, ki bi sicer zagotovo trajala nekaj let. Po načrtu je predvidenih pet stolpičev z do šestimi etažami (pritličje in pet nadstropij), od tega bi bili trije namenjeni stanovanjski gradnji, preostala dva pa poslovni dejavnosti in hotelu oziroma varovanim stanovanjem. »Pri vsebinah se nismo želeli preveč omejevati, saj je vprašanje, kaj bo v času pred začetkom gradnje zahteval trg,« razloži sogovornik.
 

Opustili so vertikalno gradnjo

Gregorčič je zemljišče nekdanjih Slavnikovih garaž kupil še v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je nekdanji jugoslovanski avtobusni velikan pristal v stečaju. »Nakup je bil povezan s širitvijo našega podjetja, a nas je leta 2000 prizadel hud požar, od katerega smo si le težko opomogli. Proizvodnjo smo preselili v Bertoke, zemljišče v Semedeli pa je dolgo samevalo,« se spominja. Okoli leta 2005 pa so začeli spet resneje razmišljati o tej nepremičnini, ki se razteza na 8000 kvadratnih metrih. Načrtovali so 20-nadstropno stolpnico in nekaj manjših objektov, že takrat pa so imeli idejo, da bi Semedelo z mostom povezali s koprskim mestnim središčem. »Z občino smo se okoli leta 2007 začeli pogovarjati o prostorskem aktu, a z vertikalno gradnjo nam ni uspelo pridobiti krajanov, sledili sta še gospodarska in nepremičninska kriza, tako da smo projekt začasno opustili,« pripoveduje.

Zdaj so idejo spet obudili, le da so vertikalo znižali in načrtujejo več stolpičev. Ohranili pa so načrte za podzemne garaže – mest naj bi bilo okoli 500, lahko pa bi jih uporabljali tudi zunanji obiskovalci. To pomeni, da bi morala pri naložbi sodelovati tudi občina. »Občinsko vodstvo projekt podpira in v ta namen bodo najverjetneje poskušali pridobiti tudi evropska sredstva,« omeni. Pri tržnem delu pa se je investitor povezal s podjetjem GIC Gradnje iz Rogaške Slatine. Po grobi oceni bo celotna naložba težka med 25 in 35 milijoni evrov.
 

Navdušili so se za projekt

»Za sodelovanje pri projektu smo se navdušili predvsem zaradi, če tako rečem, poslovne simpatije do gospoda Gregorčiča, ki ga zelo spoštujemo, uresničitev teh načrtov pa nam predstavlja tudi velik izziv,« pove Ivan Cajzek, predstavnik GIC Gradnje. Njihovo podjetje kot izvajalec dokončuje tudi potniški terminal na Brniku za Fraport in garažno hišo v Luki Koper. »Gre za velik projekt in predvidoma se ga bomo lotili v več fazah,« predvideva. Glede občinskega dela naložbe pa meni, da se bodo dogovarjali v okviru kompenzacije za komunalni prispevek. V zvezi z zahtevno gradnjo podzemnih garaž na terenu v bližini morja pa Cajzek zagotovi, da ne želijo iskati bližnjic, saj bi radi projekt izpeljali tako, da bodo s kvalitetno gradnjo dejansko oplemenitili to območje.



»Semedelčani danes nimajo urbanega središča, kjer bi imeli nek javni program – od trgovin do gostinskih lokalov, tržnice in otroških igrišč. To pa si glede na velikost naselja zaslužijo,« je prepričan Andrej Kalamar iz ljubljanskega Studia Kalamar, ki je avtor idejnega projekta. Lokacija soseske je po njegovih besedah izjemna, čeprav z današnje perspektive zapostavljena. »Obstoječa podzemna povezava z mestnim središčem ne deluje privlačno, zato smo si zamislili širok nadhod hitre ceste. Speljan bi bil neposredno s trga, ki bi ga obkrožali novi stolpiči. Zamislili smo si tudi povezavo z novo piazzetto, manjšim trgom, okoli cerkvice sv. Marije iz 17. stoletja, ki je zdaj v slepem kraku med različnimi cestami,« razlaga arhitekt. In doda, da želijo v prostor smiselno umestiti različne vsebine, ki bi dale zagon urbanemu razvoju Kopra kot celote. »Kot je razvidno iz dosedanjih predstavitev na občini in krajevni skupnosti, je projekt dobro sprejet,« omeni.
 

Popestritev z zelenjem

»Pri arhitekturnih elementih soseske smo izhajali iz mediteranskega prostora. Arkade varujejo prostor ob lokalih pred dežjem in pripeko, obiskovalcem nudijo zavetje in mehčajo robove trga. Večje balkonske površine pa bodo spontano nagovarjale stanovalce, da bodo nanje polagali več zelenja,« izpostavlja Andrej Kalamar. Ozeleniti nameravajo tudi vse pritlične strehe in arkade, kar naj bi polepšalo poglede iz višjih etaž, izboljšalo mikroklimo, obenem pa zagotovilo večjo varnost v primeru močnejših padavin. »Tako tehnično kot stroškovno to ni več tako velika težava, kot je bila nekoč,« poudari.

V treh stanovanjskih stolpičih načrtujejo 64 stanovanj; vprašanje, ali bodo namenjena višjim cenovnim kategorijam kupcev ali domačinom oziroma mladim družinam, za zdaj ostaja neodgovorjeno. »Vsekakor je za bodočo sosesko bolje, da se vanjo vselijo domačini, ki bodo zagotovili, da bo prostor dejansko živel,« razmišlja Kalamar. Zaželena je tudi čim bolj pestra struktura stanovalcev. Kot opozori, je slabo, če se v nekem okolju izkaže, da mladi nimajo dovolj kupne moči, da bi prišli do stanovanja in se morajo odseljevati. »A to je naloga, ki jo morajo rešiti drugi,« sklene sogovornik.