ŠOU je neučinkovit in netransparenten
Računsko sodišče je objavilo rezultate revizije učinkovitosti poslovanja Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU). Sodišče, ki je pregledalo obdobje od začetka leta 2020 do sredine leta 2022 ter presodilo, da je bila neučinkovita pri izpolnjevanju svojega poslanstva, torej zastopanju interesov in pravic študentov. Študentska organizacija, ki je na leto razpolagala z okoli tremi milijoni, je študentski denar porabljala nesmotrno in netransparentno.
Računsko sodišče je ugotovilo, da ŠOU ni imel niti dolgoročnega strateškega dokumenta, v katerem bi opredelil cilje in učinke svojega delovanja, niti ni imel vizije razvoja, letno načrtovanje pa je bilo večinoma izvedeno tako, da primerjava načrtovanega z doseženim in posledično ocena uspešnosti delovanja organizacije nista mogoči.
Netransparentni projekti za peščico
ŠOU je za svoje projekte leta 2020 namenil pol milijona evrov, leta 2021 pa 700.000 evrov, vendar sodišče ugotavlja, da vseh projektov ni niti načrtoval niti ni o njih poročal. Vseh projektov tudi ni dokumentiral na način, da bi bilo mogoče potrditi, da so bila sredstva zanje porabljena namensko in transparentno, je sodišče zapisalo v reviziji.
Nekateri projekti so bili financirani s prispevkom študentov, ni pa mogoče ugotoviti, komu so študenti plačali te prispevke. Študentska organizacija nekaterih projektov niti ni objavila tako, da se zainteresirani študenti z njimi sploh niso mogli seznaniti in niso imeli enakopravnega dostopa do aktivnosti organizacije. Sodišče je ugotovilo, da so bili nekateri projekti ŠOU že v izhodišču namenjeni le omejenemu krogu oseb, ki so zanje izvedele vnaprej.
V letih 2020 in 2021 je ŠOU dober milijon na leto oziroma tretjino vseh svojih sredstev namenil pravnim osebam, ki jih je formalno ustanovil in nanje prenesel izvajanje dela svojih dejavnosti, daleč največ jih je pridobil Študentski kampus. Sodišče ugotavlja, da zaradi nepreglednega načrtovanja ni mogoče »pridobiti zagotovil, da so bila sredstva, izplačana tem pravnim osebam, porabljena učinkovito, namensko in gospodarno«, pri tem pa ŠOU niti ne ve natančno, kaj sploh financira.
Polovico proračuna za lastno delovanje
Približno milijon in pol na leto oziroma skoraj polovico svojega letnega proračuna je ŠOU porabil zgolj za lastno delovanje. Sodišče je ugotovilo, da pri tem ni vedno ravnal skladno s »pravnimi podlagami«. Kršitve so bile še posebno pri javnem naročanju. Poleg tega je ŠOU pripravil kar tri različna letna poročila z različnimi vsebinami, zneski prihodkov in odhodkov pa so se v njih razlikovali, zato sodišče zanesljivih informacij o dejanski porabi nima.
Poročanje o prihodkih in izdatkih ŠOU ni transparentno, tudi ker ni bilo prilagojeno zahtevam zakona o skupnosti študentov, ki nalaga, da morajo biti letna poročila pripravljena skladno s pravili, ki veljajo za pravne osebe javnega prava, in ne skladno s pravili, ki veljajo za pravne osebe zasebnega prava. Računsko sodišče je od ŠOU zahtevalo odzivno poročilo, v katerem mora izkazati, da ugotovljene nesmotrnosti odpravlja.
Iz ŠOU so po negativnem mnenju sodišča sporočili, da »odgovornosti za to ni mogoče pripisati izključno njim, saj je bila takšna revizija narejena prvič«. Zagotovili so, da so »veliko priporočil« že upoštevali, hkrati pa trdijo, da obdobje, ki ga je obravnavalo sodišče, zaradi covidnih ukrepov ni merodajno.
Urednica univerzitetne redakcije Radia Študent Hana Hunjet meni, da »revizijsko poročilo na več mestih dokazuje, da ŠOU sistematično deluje netransparentno«, na kar opozarjajo že več let. Direktor Andrej Klasinc, ki ŠOU vodi že desetletje, je letos, po posredovanju informacijske pooblaščenke, raje plačal kazen, kot da bi novinarjem RŠ razkril podatke o porabi sredstev.
