Direktor ŠOU raje plačal 800 evrov kazni, kot da bi razkril podatke
Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU) že več kot eno leto odloča o zahtevi novinarja Radia Študent (RŠ) za dostop do informacij javnega značaja o porabi študentskega denarja. Za informacijo o tem, kako ŠOU porablja milijone študentskega denarja, je novinar zaprosil 16. maja lani.
Šele junija letos so prejeli del zahtevanih dokumentov, iz katerih pa ni razvidno, komu je ŠOU nakazoval denar, zato so predstavniki RŠ sklicali novinarsko konferenco in javnost seznanili z nelegalnim ravnanjem ŠOU. »Direktor ŠOU Andrej Klasinc raje plačuje globe, kot da bi študentom razkril, kaj počne z njihovim denarjem,« je dogajanje povzela Maruša Čermelj z RŠ in ponovila zahtevo, naj ŠOU končno razkrije zahtevane podatke javnega značaja.
Pritiskajo na RŠ in najemajo odvetnike
»Klasinc je za svoje delo, v katerega sodi tudi omogočanje vpogleda v javne dokumente, plačan več kot štiri tisoč evrov na mesec, pa v enem letu še vedno ni uspel razkriti dokumentov,« je dejala predstavnica sindikata RŠ Urška Janžič, ki se sprašuje, »ali je globo plačal iz proračuna ŠOU ali iz lastnega žepa, ki ga tako ali tako polnijo študenti«. Spomnila je na pogosto neetično in nelegitimno delovanje študentske organizacije.
Opozorila je zlasti na delovanje Študentskega Kampusa, ki letno porabi okoli pol milijona študentskega denarja, še dodatno pa služi z oddajanjem nepremičnin, kljub zahtevam po informacijah novinarjev RŠ pa ni jasno, kako je ta denar porabljen. Velik porabnik študentskega denarja je tudi odvetniška pisarna, ki jo ŠOU najema za pomoč pri preprečevanju dostopa do informacij javnega značaja, je opozorila Janžičeva.
Radio Študent, edini medij, ki sistematično poroča o delovanju ŠOU, je v težkem položaju tudi zato, ker je ŠOU formalno njegov ustanovitelj in na RŠ vsako leto pritiska z nižanjem sredstev. Urška Janžič je ob tem spomnila, kako je ŠOU sredstva za delovanje RŠ pogojeval s tem, da radio prične o ŠOU poročati »pozitivno«.
Sporna poraba študentskega denarja
Področna urednica RŠ Hana Hunjet je poudarila, da se ŠOU financira iz dajatev na študentsko delo, lani jih je pobral več kot tri milijone, še dodatno služi z oddajanjem študentskih prostorov, kljub netransparentnemu delovanju pa ga financira tudi državni proračun. Kljub temu, da je študentska organizacija oseba javnega prava, je težko ugotoviti, kam se študentski denar steka, saj ŠOU onemogoča dostop do informacij javnega značaja, je pojasnila.
Že pred dvema letoma, ko so novinarji RŠ zahtevali podatke o porabi študentskega denarja, sta morali zaradi zavlačevanja in oviranja postopka posredovati informacijska pooblaščenka in upravna inšpekcija. Ko so takrat podatke le pridobili, so med drugim ugotovili, da si je iz študentskega denarja predsedstvo ŠOU plačalo izlet v Banjaluko, za telefonsko naročnino so si izplačali kar devet tisoč evrov, več kot deset tisoč evrov pa je predsedstvo v enem letu porabilo za prevoze s taksiji.
V letu 2022 je bilo denimo predsedstvu ŠOU namenjenih 236 tisoč evrov, podatkov o tem, kako so bili porabljeni pa kljub pozivom informacijske pooblaščenke in jasnim določilom slovenske zakonodaje, ŠOU noče razkriti, je sklenila Hunjetova. »Glede na to, kaj vse smo odkrili doslej, se utemeljeno sprašujemo, kaj ŠOU skriva sedaj,« je dodala Urška Janžič.
Zahteve RŠ je podprla tudi generalna sekretarka društva novinarjev Špela Stare. Poudarila je, da je sistematično zavračanje posredovanje informacij, ki ga izvaja ŠOU, nelegitimno in nelegalno. »Gre ta hude kršitve in onemogočanje novinarskega dela,« je pojasnila. Mojca Zabukovec iz sindikata novinarjev pa je spomnila na izjavo sociologa kulture in medijev dr. Jožeta Vogrinca, da ŠOU ne obstaja zato, da bi »nadobudni politikanti trenirali zapravljanje družbenega denarja.« ŠOU bi moral obstajati, da podpira dejavnost študentov, ne pa obratno, je poudarila.
ŠOU: novinarji nas načrtno obremenjujejo z vprašanji
Po novinarski konferenci predstavnikov in podpornikov RŠ je ŠOU le prekinil molk in medije obvestil, da dokumentacije o poslovanju niso posredovali, ker so novinarji RŠ »zlorabili pravico do dostopa do informacij« in od ŠOU »zahtevajo nerazumne količine dokumentacije, ki je naši sodelavci ne morejo pravočasno procesirati«. Pojasnili so, da so »v določenih tednih prejeli 30 ali več novinarskih vprašanj s strani istega medija, pri čemer je šlo za načrtno obremenjevanje sodelavcev naše organizacije«.
Predstavniki ŠOU so se obregnili tudi ob novinarje RŠ, rekoč, da njegova vloga ne bi smela biti »izvajanja nadzora« nad ŠOU, to naj prepustijo za to pristojnim organom, kot je nadzorna komisija Študentske organizacije Slovenije.
Kljub dejstvu, da novinarji že več kot leto čakajo na te podatke, ŠOU zatrjuje, da podatkov o poslovanju ŠOU nikoli niso prikrivali in da jih delijo z zainteresirano javnostjo. Novinarje pa so zaprosili, naj »škodljivih, predvsem pa napačnih navedb« RŠ ne »predstavljajo kot dejstev«, saj s tem škodijo »interesom študentske populacije«.
