Spletne strani šol so se sesule, težave z varstvom

Za prostovoljce, ki bi pazili otroke na domu, se starši stežka odločajo, vsi pa upajo, da bo čim prej manj težav z dostopom do spletnih vsebin za delo otrok.
Fotografija:
Odpri galerijo

Celje – Spletne strani šol in IT-sistemi so prvi dan »šolanja na daljavo« pokleknili. Ministrstvo za šolstvo je šolam že poslalo navodila, kako bi se temu vsaj nekoliko lahko izognili, in svetujejo tudi spremljanje Televizije Slovenija. Velika težava je nujno varstvo otrok. Organiziranega varstva po navodilu premiera ni, redke občine so vzpostavile v nedeljo zahtevane občinske centre, kjer bi usklajevali povpraševanje staršev in ponudbo zdravih prostovoljcev za varstvo na domu.

Večina občin nima uradno vzpostavljenega občinskega centra, nekatere šele vzpostavljajo klicne številke, nekatere pa so že poskrbele za varstvo otrok s prostovoljci. V Ljubljani se je včeraj do 12. ure odzvalo 16 staršev predšolskih otrok, da potrebujejo varstvo, na poziv za prostovoljce pa se je odzvalo 53 vzgojiteljic in 26 učiteljic iz ljubljanskih vrtcev in osnovnih šol.

V Velenju so že včeraj poskrbeli za prvo varovanje na domu, je povedala sekretarka Medobčinske Zveze prijateljev mladine Slovenije Velenje Bojana Špegel, ki pravi, da se je zanimanje za varstvo zmanjšalo: »Ko staršem povemo, da gre za varstvo pri njih doma, se malo ustrašijo. Čeprav se res potrudimo, da otrokom zagotovimo prostovoljce, ki jih poznajo. Odzvali so se učitelji in vzgojitelji, tudi vzgojitelji, ki jih imamo v kolonijah. Zdaj za nekaj dni organiziramo varstvo na domu za bratca in sestrico, mamica je samohranilka in dela v bolnišnici.«

Zdravnica iz ene od bolnišnic, mož je prav tako zdravnik, sicer podpira odločitev, da organiziranega varstva ne bo: »Naši otroci so zaradi nas, ki delamo z bolnimi, precej izpostavljeni in bi bolezen lahko širili v skupini, čeprav je v njej 'le' šest otrok. Pri prostovoljcih je problem le to, da je nujno, da so mladi, da k isti družini hodi le en in da je ta obvezno v izolaciji. Ker bi se tudi on pri nas lahko okužil.«
 

Naporno delo od doma


Velika večina otrok je bila včeraj vendarle doma s starši. Glede na to, da dostopa do spletnih šolskih vsebin zaradi preobremenjenosti strežnikov skoraj ni bilo, so očitno vsi zelo resno sprejeli delo na daljavo. Z ministrstva za šolstvo so šolam svetovali, naj upoštevajo osnovno spletno komunikacijo, naj se izogibajo videokonferencam in naj ne nalagajo videoposnetkov neposredno na spletne strani šol. Odsvetovali so uporabo spletnih učilnic za otroke do petega razreda v dopoldanskem času. »Če je le mogoče, naj uporabljajo druga orodja ali spremljajo prvi program Televizije Slovenija, ki v tem času predvaja program z izobraževalnimi vsebinami, ki so primerne za to starostno skupino.«

Predsednik združenja ravnateljev Gregor Pečan je težave z delom na daljavo pričakoval: »Take obremenitve naš sistem preprosto ne zmore. Najbolj se lahko zanesemo na elektronsko pošto, učbenike in delovne zvezke. Upam, da se bomo iz tega česa naučili. Ko smo, denimo, imeli akcije 'nič nas ne sme presenetiti', smo imeli različne scenarije. Zdaj pa scenarijev ni. Okrožnice ministrstva so si nasprotujoče.« Da gre za razmere, ki si jih nismo mogli predstavljati, in da nekateri učitelji doma nimajo računalnikov za delo na daljavo, opozarja tudi predsednik Zveze aktivov svetov staršev Slovenije Tone Meden. Pravi, da izvajanje pritiska na šole, učitelje, starše in učence ne bo koristilo nikomur. »Dolgoročno pa starši ne bodo zmogli zdržati bremena vzporednega šolanja svojih otrok. Prva omejitev je čas, še pomembnejša pa usposobljenost. Te imamo starši različne, nihče, če ni ravno pedagoški delavec, pa ne veliko.«
 

Razlike bodo še večje


Po včerajšnjih prvih opažanjih staršev Meden pravi, da se bodo s takim načinom dela še povečale že tako opazne razlike med učenci. Navaja primer družine s tremi otroki, v kateri ima vsak svoje domače delo, starša namreč delata od doma: »Najbrž bomo težko našli gospodinjstvo, ki ima doma pet računalnikov. Poznam tudi primer družine z učencem, ki se šola v zavodu s prilagojenim programom, in prvošolcem. Ponavadi vsi jedo dnevni obrok zdoma, zdaj mora eden od staršev pripraviti kosilo, pri tem podpirati oba učenca pri šolskem delu, enega s posebnimi potrebami. Ko drugi od staršev neha delati, mora ta opraviti še službeno delo doma.«

Zveza aktivov od šolskih oblasti pričakuje, da pridobijo podatke o stanju na terenu, da poenotijo usmeritve šolam, pripravijo scenarije za različno obdobje izpada rednega šolskega dela, pripravijo potek vračanja v šolske klopi in uskladijo normative potrebnega usvojenega znanja z razmerami. Da bi bili pri tem zdravorazumski, si želi tudi Pečan: »Upam, da od otrok ne bomo pričakovali nemogoče. Med drugo svetovno vojno otroci pet let niso hodili v šolo, a so vse nadomestili in med tistimi generacijami imamo vrhunske znanstvenike. Ocenjujem, da je vse mogoče nadomestiti v naslednjih letih in ni smiselno, da bi pouk vlekli do sredine julija.«

Komentarji: