Spomini na preteklost, vizije za prihodnost

Člani mednarodnega sveta neodvisnih strokovnjakov so izbrali goriško-novogoriški projekt Go! Borderless, Gremo! Brezmejno.
Fotografija: Novinar in pisatelj Marcello Veneziani je skupno kandidaturo označil z besedami: »Epicenter srednje Evrope z mejo, ki združuje in deli.« FOTO: Go2025
Odpri galerijo
Novinar in pisatelj Marcello Veneziani je skupno kandidaturo označil z besedami: »Epicenter srednje Evrope z mejo, ki združuje in deli.« FOTO: Go2025

Od štirih mest, ki so se uvrstila v finalni izbor za evropsko prestolnico kulture leta 2025 – Ljubljana, Nova Gorica, Piran in Ptuj –, je slavila skupna kandidatura Nove Gorice in Gorice, pridružila se bo nemški prestolnici Chemnitz, ki je bila izbrana oktobra.

Predsednica dvanajstčlanskega sveta neodvisnih strokovnjakov za izbor EPK 2025 Cristina Farinha je včeraj v spletnem prenosu v imenu mednarodnega sveta neodvisnih strokovnjakov najprej čestitala vsem slovenskim mestom, ki so bila med finalisti, potem pa oznanila, da je svet, ki je odločal po šestih kriterijih, po intenzivnih diskusijah za evropsko prestolnico kulture 2025 predlagal skupni čezmejni projekt Nove Gorice in Gorice Go! Borderless, Gremo! Brezmejno.
 

Gre za Evropo


Goriško-novogoriško kandidaturo s koordinatorjema Vesno Humar in Lorenzom De Sabbato vodi Neda Rusjan Bric. »Ne bomo vas razočarali, mi smo pripravljeni, naredili bomo vse, kar smo obljubili, in še več. Evropa potrebuje solidarnost in enotnost. Čas je za novo poglavje v evropski integraciji, ki je posvečeno vsem ljudem. Obe naši državi sta zelo dober primer tega,« je ob razglasitvi zmage dejal novogoriški župan Klemen Miklavič. Na Trgu Evrope, ki povezuje Novo Gorico in italijansko Gorico – dve mesti in dve državi –, je ob njem stal tudi goriški župan Rodolfo Ziberna. »Ne gre le za Gorico in Novo Gorico, gre za Evropo,« je pripomnil.

Minister za kulturo Vasko Simoniti je pred včerajšnjo oznanitvijo v spletnem prenosu povedal, da je bilo vsem mestom kandidatom lastno to, da predstavljajo evropsko kulturo v vsej svoji raznolikosti. »Izbrano bo eno mesto, a druga, neizbrana, ne bodo prikrajšana. Pomembno je, da izbrano mesto doseže cilje na področju kulture.« Vodja predstavništva evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič je v kratkem nagovoru omenil, da sta kulturni in ustvarjalni sektor med najbolj prizadetimi v pandemiji, vendar moramo še naprej sodelovati. »Pomembna je moč kulture, evropske prestolnice kulture utelešajo skupne evropske vrednote, na katere moramo biti ponosni in jih deliti s preostalim svetom. Sem sodijo tudi kulturna raznolikost, nediskriminacija in splošna strpnost.«

»Za obe Gorici bo to pospešek v procesu zlivanja dveh mest. Smo prva evropska prestolnica kulture v dveh državah in to je prepoznala tudi žirija,« je poudaril novogoriški župan Klemen Miklavič in dodal, da je izbira Nove Gorice in Gorice sporočilo Evropi, kaj pomeni mir, da ni mej in da se ljudje združujejo na področju kulture in ustvarjalnosti. S tem bo po njegovih besedah zrasla tudi čezmejna regija. »Združujemo tisto, kar je raztrgalo 20. stoletje,« je poudaril. Vzhičen je bil tudi župan italijanske Gorice Rodolfo Ziberna. »Ne gre le za zmago in organizacijo 600 dogodkov ter povezavo na stotine sodelujočih. Ne gre le za veliko kulturno slavje leta 2025. Gre za to, da spreminjamo tok zgodovine. Če nam je uspelo tukaj, na območju, kjer si nihče ne bi upal pomisliti, da je kaj takega mogoče, se lahko zgodi tudi na drugih evropskih obmejnih območjih,« je zagotovil.

Župana Klemen Miklavič in Rodolfo Ziberna med slavjem na Trgu Evrope v Gorici. FOTO: Miha Černec
Župana Klemen Miklavič in Rodolfo Ziberna med slavjem na Trgu Evrope v Gorici. FOTO: Miha Černec


 

Sodelovanje in tesno prijateljstvo


V novogoriškem taboru so po oznanitvi izida poudarili, da je kandidatura ves čas imela polno in nedeljeno politično podporo v obeh občinah, celotni severnoprimorski regiji in deželi Furlaniji - Julijski krajini, nastajala je v tesnem sodelovanju z Evropskim združenjem za teritorialno sodelovanje (EZTS GO). »Koncept GO! Borderless je zelo evropski in prinaša pomembne odgovore za izzive, ki so pred Evropsko unijo. Umetniški program, ki ga napovedujemo, je močno usidran v tradiciji in identiteti prostora, a hkrati mednaroden, sodoben in usmerjen v prihodnost,« so prepričani. V središče kandidature so postavili obnovitev Trga Evrope, ki ga nameravajo spremeniti v mednarodno kulturno in turistično atrakcijo, ter širšega obmejnega območja. Nadejajo se tudi priložnosti za nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, predvsem za mlade, na področju kulture, trgovine, gostinstva, informacijske tehnologije in zelenih industrij.

Kandidatura GO! 2025 z geslom Go! Borderless, Gremo! Brezmejno, so zapisali pripravljavci, je zgodba, v kateri se spomini na preteklost in vizije za prihodnost prepletajo ter ustvarjajo konkretno, participativno in učinkovito kulturno strategijo, ki si želi dolgoročno izboljšati kakovost življenja prebivalcev celotnega obmejnega območja. Nova Gorica in Gorica si skupaj prizadevata presegati ovire: mesti, ki so ju razdelile vojne, združila pa sodelovanje in tesno prijateljstvo, sta si postavili ambiciozen cilj, da postaneta čezmejna evropska prestolnica kulture.



Druga, finalna prijavna knjiga Goričanov in Novogoričanov. FOTO: Go2025
Druga, finalna prijavna knjiga Goričanov in Novogoričanov. FOTO: Go2025
Neda Rusjan Bric je za Delo septembra razložila: »V poročilu je komisija pohvalila naš program ter celoten koncept, ki ga določata naši ob- in čezmejnost, ter opozorila na nekatere možne pasti, ki ga ta čezmejnost prinaša. Skupna kandidatura s sosednjo italijansko Gorico seveda prinaša poleg prednosti tudi precej logističnih in drugih izzivov, zato pripravljamo trdno in prepričljivo strukturo za upravljanje tega velikega projekta, ki bo omogočala zahtevno urejanje mednarodnih pravnoformalnihpostopkov ter tekoč pretok vsebin, oseb in finančnih sredstev iz obeh držav. Sredstva, ki ju mesti vlagata v kandidaturo, so hkrati vložek v dogodke in dejavnosti za oblikovanje skupnega urbanega in kulturnega prostora, v zadnjih dveh letih predvsem v arhitekturno prenovo skupnega trga Evropa. Kandidatura je tem prizadevanjem, ki potekajo že dolgo, dala kontekst, usklajenost in nove usmeritve. V postopke za pripravo prijavne knjige sta mestna občina Nova Gorica in občina Gorica (oziroma regija Furlanija - Julijska krajina) vložili 150.000 lani in enako letos, vsaka stran je obakrat prispevala polovico zneska.«

Včeraj je poudarila, da so zastavili program tako, da bo deloval tudi po letu 2025. Podčrtala je, da ne gre le za prenovo stavb oziroma Trga Evrope, ki je pravzaprav edina in osrednja načrtovana naložba v okviru kandidature. Njihov namen je predvsem okrepiti delovanje institucij, nevladnih organizacij in spodbuditi razvoj turizma.
 

V Istri so zatrdili, da trud ni bil zaman


V Piranu je bilo ob razglasitvi EPK čutiti nemalo razočaranja, tudi kakšno potočeno solzo smo opazili, je poročal Boris Šuligoj. Vodja projekta Martina Gamboz je takoj po razglasitvi ocenila: »Razumela sem, da je bila naša šibka točka to, da v piranskem občinskem svetu niso sprejeli kulturne strategije, ki je bila eden od šestih zahtevanih kriterijev za dosego cilja.« Projekt slovenske Istre je podprlo tudi sedem občin hrvaške Istre, Trst in Benetke, skupaj 512 institucij. Pobudnik kandidature, piranski župan Đenio Zadković, je dejal: »Ne morem reči, da je bilo nesprejetje kulturne strategije odločilno, bil pa je velik madež. Gremo vseeno naprej. Res smo štiri istrske občine prispevale 489.000 evrov za vse priprave na kandidaturo. Začrtali smo veliko tesnejše sodelovanje med občinami. Kultura v regiji bo na dosti višji ravni, ker smo dobili dobre temelje, da lahko nadgradimo naše kulturno življenje.«

Koprski župan Aleš Bržan je dejal, da je vesel sodelovanja, komunikacije in iskanja zadružništva na področju kulture. »Prav bi prišla tudi zmaga, toda pot je prava in ne dvomim, da zagotavlja redefiniranje kulturne identitete tega prostora.« Velik del vsebine je bil namenjen boju proti podnebnim spremembam, pri čemer je sodelovala tudi Lučka Kajfež Bogataj. »Zdaj se mi zdi ta vsebina še pomembnejša, kot smo se tega zavedali na začetku, saj se naša mesta dobesedno utapljajo zaradi poplav.«
 

Druga slovenska prestolnica kulture


Strokovni svet, ki je odločal o izbranem mestu, so sestavljali neodvisni strokovnjaki Sylvia Amann, Cristina Farinha, Agnieska Wlazel, Dessislava Gavrilova, Paulina Florjanowicz, Pierre Sauvageot, Jelle Burggraaff, Beatriz Garcia, Jiří Suchánek, Alin Nica. Imenovali so jih evropski parlament, svet in evropska komisija, vsak po tri člane, odbor regij je izbral enega, slovenski minister za kulturo sveta pa je po posvetovanju z evropsko komisijo imenoval dva slovenska člana, Barbaro Rovere in Igorja Saksido. Že oktobra so oznanili, da je bil med petimi nemškimi kandidati – Chemnitzem, Hannovrom, Hildesheimom, Magdeburgom in Nürnbergom – izbran prvi.

Doslej je Slovenija pri pobudi sodelovala enkrat, ko je naziv evropska prestolnica kulture za leto 2012 nosil Maribor s partnerskimi mesti Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec in Velenje. Na lanski februarski razpis ministrstva za kulturo so se prijavili Kranj, Lendava, Ljubljana, Nova Gorica, Piran in Ptuj, v končni izbor je svet uvrstil Ljubljano, Novo Gorico, Piran in Ptuj. Načrt prestolnic je zdaj s Chemnitzem ter Gorico in Novo Gorico določen do leta 2025, prihodnje leto bosta prestolnici Elevzina (Grčija), Temišvar (Romunija) – in Novi Sad kot predstavnik kandidatke za vstop v EU, leta 2022 Kaunas (Litva) in Esch-sur-Alzette (Luksemburg), leta 2023 Veszprém (Madžarska) in 2024. Tartu (Estonija), Bad Ischl (Avstrija) in Bodø (Norveška).

Preberite še:

Komentarji: