Srečno! Se vidimo zvečer

Športno letališče v Mislinjski Dobravi pri Slovenj Gradcu se izkazuje za strateško nepogrešljivo. Že osmi dan zapored vzletajo z njega vojaški helikopterji in dovažajo nujno potrebno pomoč v nedostopne kraje na poplavljenem Koroškem.

Osem dni nad Koroško

Piloti iz Slovenije, Avstrije, Nemčije, Španije, Madžarske, Hrvaške in Srbije so v 315 urah letenja prepeljali 850 ljudi in 321 ton pomoči. Najprej so bili to zdravila – mnogim so jih pripeljali na domove po zraku, saj drugega dostopa ni bilo –, voda in hrana, naslednje dni pa težki materiali, kot so betonski stebri, konstrukcije za mostove, nemški helikopter je prepeljal celo kamion z bagrom. V najživahnejših trenutkih je bilo v zraku tudi po 12 helikopterjev hkrati, kar je za razmeroma kratke razdalje veliko. Na letališču se vsako jutro zbere tudi številna zemeljska ekipa: gasilci, pripadniki civilne zaščite, taborniki, skavti in drugi prostovoljci, ki pomagajo pri nalaganju in raztovarjanju helikopterjev. Kako poteka njihov delovni dan?

Pripenjanje tovora na letališču poteka med lebdenjem helikopterja, enako tudi raztovarjanje na terenu. Foto Borut Podgoršek

Srečno! Se vidimo zvečer

Nedelja je. Na letališče v Mislinjski Dobravi pri Slovenj Gradcu se pripeljemo, ko je vse še mirno in tiho. V majhnem lesenem gostišču ob nekdaj živahnem, zdaj pa opustelem glampingu že čakajo dišeča vroča kava, sveže spečeno pecivo, nekaj sadja, voda. Vse so spekle koroške gospodinje – prostovoljke, za pilote in številne prostovoljce, ki pridejo vsak dan pomagat na letališče, je povedal Ivan Žužel, ki tukaj skrbi za prehrano. In res že kmalu začnejo prihajati z vseh strani.

Ivan Žužel, presednik prostovoljnega gasilskega društva, skrbi na letališču za prehrano pilotov in zemeljskih ekip skupaj s prostovoljci. Foto Milena Zupanič

Športno letališče Slovenj Gradec je postalo prejšnjo nedeljo logistični center za pomoč Koroški in Zgornji Savinjski dolini po katastrofalnih poplavah. Od takrat se vsako jutro zberejo najprej zemeljske ekipe, nato priletijo helikopterji, ki potem ves dan letijo med letališčem in lokacijami na Koroškem in v Zgornji Savinjski dolini, kjer je potrebna pomoč. Tudi včeraj so se pripadniki Slovenske vojske, civilne zaščite, gasilci, skavti, taborniki in drugi prostovoljci ob pol devetih zbrali na platoju pred glampingom. Matija Zupančič, sicer vojaški pilot helikopterjev Bell 206 in Bell 412, zdaj pa koordinator celotne akcije helikopterske pomoči na Koroškem, je tudi to jutro dal prostovoljcem, ki se v velikem številu iz dneva v dan menjujejo, navodila za delo čez dan.

Jutranji sestanek zemeljskih ekip. Foto Milena Zupanič

Napotki zemeljskim ekipam

»Vroče bo, treba je veliko piti. Ni treba hiteti. Paziti moramo na varnost. Ko ste v bližini helikopterja, ne telefonirajte, ne fotografirajte, pazite se vrtečega se rotorja, vedno je treba paziti, da se mu ne približamo preveč, treba se je umikati in poslušati navodila …« našteva Matija Zupančič. »Srečno! Lepo delajmo, da bo varno in z užitkom,« sklene jutranji sestanek. Takoj zatem odhiti vsak na svojo nalogo. Že kmalu se začne pripravljati na vzlet prvi helikopter.

Na športnem letališču Slovenj Gradec, kjer je zdaj začasna vojaška helikopterska baza, leti vsak dan okoli deset domačih in tujih transportnih helikopterjev. Med njimi je pet helikopterjev Slovenske vojske, manjši tipa bell 206 in dva večja bell 412 ter dva cougarja, dva helikopterja nemške vojske tipa sikorsky, španska vojska je poslala helikopter Chinook, ki je eden največjih transporterjev na svetu, srbska vojska je priletela z MI 17 in H145. Avstrijskih, madžarskih in hrvaškega helikopterja ta dan ni bilo. Že osem dni prevažajo zdravila, vodo, hrano in težke tovore na razne lokacije na Koroškem. Domačini slišijo ropot rotorjev nad seboj kar naprej, zjutraj in proti večeru pa tudi drugod po Sloveniji, saj se pozno popoldne helikopterji vračajo na naše vojaško letališče Cerklje. Prvi jutranji let izvede domači, torej slovenski helikopter.

Ekipi Dela slovenski piloti omogočijo, da si prvi jutranji let ogledamo od blizu. Kasneje to ni več mogoče zaradi varnosti, saj je helikopterski promet na letališču ves dan izredno gost. Foto Milena Zupanič

Tudi to jutro je ta let namenjen razvozu »kontrolorjev združenega ognja«. Gre za povsem vojaški izraz, a v resnici označuje osebe, ki skrbijo na tleh za komunikacijo s helikopterji. »To so pilotove oči na tleh,« pojasni vlogo oseb, ki delujejo na terenu kot nekakšna »mini kontrola letenja«, Jani Krošl, predstavnik Slovenske vojske. Pove, da prav v Sloveniji poteka dvakrat na leto izobraževalni mednarodni tečaj za to nalogo v okviru Nata. Ko se helikopter slabo uro kasneje vrne na letališče, se začne jutranji brifing pilotov. Vmes so namreč prileteli iz Cerkelj že tudi tuji helikopterji.

Brifing za pilote

Predpoletni sestanek s piloti poteka v angleškem jeziku, ki je standardni sporazumevalni jezik v letalstvu. Več kot sto je pilotov in spremljevalnega kadra, nam pove Matija Zupančič, ki ima tudi na tem sestanku eno glavnih vlog. Vreme bo lepo, kar je olajšava za delo pilota in velika sreča za domačine, ki potrebujejo pomoč. Če bi pihal veter ali celo padal dež, bi bila namreč helikopterska pomoč izredno otežena ali celo onemogočena. Pilotom so na sestanku razdelili naloge, ki jih dobi vodstvo baze prek civilne zaščite. Tudi na tem sestanku posebej opozorijo na varnost. Ko je izredna situacija, kot zdaj na Koroškem, so vse službe pod pritiskom. »Ves čas imejte odprte oči, dobro glejte, kaj se dogaja okoli vas v zraku,« položijo na srce pilotom. In še: »Vso srečo. Se vidimo zvečer.«

Na jutranjem brifingu pilotom razdelijo naloge, ki jih bodo opravili do večera. Foto Milena Zupanič

Zračni prostor je v teh dneh ravno zaradi varnosti in helikopterske gneče na nebu nad celotno Koroško zaprt za preostali zračni promet. Kljub temu so posamezni radovedni športni piloti prileteli pogledat, kaj se dogaja, avstrijski je celo hotel pristati na letališču. V sedanjih izrednih razmerah to ne gre. Namestili so radar, ki zaznava takšne neželene vpade.

Kaj je pri akciji pomoči s helikopterji najtežje? »Najtežje je voditi ljudi, ki te ne poznajo. Kar se tiče vojske, so pravila zelo jasna. Težave z avtoriteto imajo prostovoljci,« odgovarja Zupančič, koordinator vsega dogajanja na koroškem nebu v teh dneh. Hkrati pohvali vse udeležence: »Ogromno je posameznikov, ki so pripravljeni pomagati in se boriti, da gremo naprej. Piloti z veseljem pomagamo. To so izredno težki trenutki. Za nas pomeni to biti v službi domovine.«