STA ponovno ostala brez plačila
Ukom je zavrnil račun STA za opravljanje javne službe v januarju z argumentom, da pogodba za letos ni bila podpisana.
Odpri galerijo
V Ukomu so prepričani, da so 27. januarja izpolnili vse obveznosti do STA v skladu s pogodbo za opravljanje javne službe za lansko leto. FOTO: Tadej Regent/Delo
V vladnem uradu za komuniciranje (Ukom) navajajo, da so zavrnili plačilo za opravljanje javne službe STA v januarju letos. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je Ukom to moral storiti, ker za to nima nobene pravne osnove. Pogodba za opravljanje javne službe STA za letos namreč med Ukomom in STA ni bila podpisana.
V Ukomu so zapisali, da so 27. januarja izpolnili vse obveznosti do STA v skladu s pogodbo za opravljanje javne službe za lansko leto. Ob tem pa opozarjajo, da direktor STA Bojan Veselinovič vse do danes ni poslal zahtevanih dokumentov, kar bi po navedbah Ukoma moral poslati v skladu s podpisanimi obveznostmi iz pogodbe. To je sicer Veselinovič podpisal z nekdanjo direktorico Ukoma Kristino Plavšak Krajnc.
»V pogodbi za opravljanje javne službe za leto 2020 je bilo sicer jasno navedeno, da je Ukom predstavnik ustanovitelja, Veselinovič se je s tem dejstvom strinjal, ko je s strani Ukoma prejemal denar, ni pa se s tem dejstvom strinjal, ko bi moral Ukomu izročiti finančno dokumentacijo,« navajajo v vladnem uradu za komuniciranje.
Z zadnjim plačilom se je kakršno koli pogodbeno razmerje med Ukomom in STA končalo, zato se po oceni Ukoma »zdi skoraj neverjetna situacija, da je Veselinovič za dejavnosti, ki jih je opravljal v januarju, poslal račun v višini 169.000 evrov na Ukom«.
Ob tem navajajo, da »Ukom seveda nima nobene pravne osnove, na podlagi katere bi lahko plačeval račune, ki mu jih pošiljajo podjetja, s katerimi nima urejenega pogodbenega razmerja«, zaradi česar so morali plačilo računa zavrniti.
Sedmi protikoronski zakon, ki je bil sprejet konec lanskega leta, sicer določa, da STA ne glede na to, ali je z ustanoviteljem sklenila pogodbo, iz državnega proračuna države za leto 2021 za opravljanje javne službe zagotovijo sredstva v skladu s sprejetim poslovnim načrtom STA.
V današnjem sporočilu so dodali, da če se bo izkazalo, da si je Veselinovič premislil in Ukom priznava kot »predstavnika ustanovitelja«, bo Ukom pripravil novo pogodbo, na podlagi katere bo mogoče v skladu s slovensko zakonodajo izvesti financiranje STA. »Žal do danes direktor Veselinovič ni izrazil nobenega interesa, da bi se ta pogodba sklenila,« trdijo pri Ukomu.
Po drugi strani pa je bil prav podpis pogodbe, v kateri je Ukom opredeljen kot predstavnik ustanovitelja, razlog, da je Ukom kazensko ovadili Plavšak Kranjčevo in Veselinoviča. Kot so v Ukomu pojasnili 14. decembra, je Plavšak Kranjčeva podpisala pogodbo v imenu Ukoma kot predstavnika ustanovitelja družbe STA, za kar pa Ukom in posledično zakoniti zastopnik ni imel pooblastila. Veselinovič pa jo je podpisal vedoč, da jo sklepa z organom, ki nima pooblastila za zastopanje ustanovitelja STA.
Iz Ukoma so danes še sporočili, da so ves čas potekali dogovori za sklenitev tržne pogodbe s STA. Tako trdijo, da je Ukom 4. januarja na STA naslovil prošnjo za posredovanje cenika tržnih storitev STA, medtem ko so od STA prejeli nepopoln cenik 1. februarja, popolnega pa po ponovnem pozivu Ukoma 4. februarja.
Ukom je nato o tem obvestil potencialne uporabnike tržnih storitev STA v okviru vladne administracije. Zbran interes je Ukom 12. februarja poslal STA. Nato je Veselinovič poslal ponudbo, a za razliko od preteklih let, ko je vladni administraciji priznaval občutne popuste (okoli 60 odstotkov), se je tokrat odločil, da teh popustov ni, »posledično pa bo morala vlada stvari dodatno racionalizirati«, so zapisali v Ukomu. Vladni urad za komuniciranje »je zagovarjal in bo zagovarjal racionalno in zakonito porabo davkoplačevalskega denarja«, so dodali.
Ob tem so opozorili, da so februarja prejeli tudi dopis novinarjev STA, da so njihove plače ostale enake, kot so bile pred Veselinovičevim prihodom leta 2009, in sicer med 1200 in 1300 evrov. Hkrati pa so navedli, je v javnost pršel podatek, da Veselinovič posamezne honorarne sodelavce plačuje po pet evrov na prispevek.
Ob vnovičnem poskusu discipliniranja Slovenske tiskovne agencije so se na dejanja in navedbe Uroša Urbanije odzvali zaposleni na STA. Kot so zapisali, so zgroženi, »da državni uradnik, ki svojo plačo prejema iz državnega proračuna, torej je plačan z davkoplačevalskim (tudi našim!) denarjem, tako dušebrižniško govori o plačah zaposlenih na STA, hkrati pa samovoljno ustavi financiranje agencije in vse zaposlene brezsramno še drugič potisne v položaj, ko ne vemo, ali bomo čez dva meseca sploh še prejeli plačo in bili sposobni odplačevati svoje osnovne življenjske obveznosti. In s svojo samovoljo v skrajno negotov položaj postavlja naše otroke, starše, partnerje, družine, ki delijo posledice zlobnih dejanj Urbanije in našo nejasno usodo.«
Sprašujejo se, zakaj Urbanija že leta 2008 kot direktor agencije ni problematiziral višine plač svojih novinarskih kolegov, ko je njegova takratna plača močno presegala plače zaposlenih? »Najbrž se je preveč ukvarjal s svojim delom, ki je med drugim vključevalo brisanje že objavljenih novic, prikrito popravljanje vesti, pripravo novic po nareku in dnevno tekmovanje z drugimi redakcijami v številu objavljenih vesti – kakovost je bila namreč povsem nepomembna. To so bili profesionalni standardi takratnega vodstva uredništva.«
Svojo »profesionalno« in »pokončno« držo, kako ustreči aktualni oblasti, pa nadaljuje na Ukomu, ko manipulira z informacijami, ki jih posreduje javnosti, prepoveduje javne nastope državnih funkcionarjem, obračunava z novinarji, so še ostri novinarji STA.
»Ob dejstvu, da STA za direktorja Bojana Veselinoviča plačuje okoli 8000 evrov na mesec, je tovrstno plačevanje novinarjev, če so podatki točni, nesprejemljivo in tudi zavržno,« menijo v Ukomu. Ob tem so dodali, da tega niso mogli preveriti, ker direktor ni posredoval zahtevane dokumentacije.
Veselinovič je sicer v preteklosti zavrnil navedbe o takšni višini njegove plače. Kot je denimo pojasnil decembra, je bila njegova plača za oktober 3.552,27 evra neto. Sicer pa so podatki o znesku izplačila direktorju, kar predstavlja bruto bruto, vsakič objavljen v letnem poročilu STA.
Ukom je sicer že lani zavrnil plačilo nadomestila za opravljanje javne službe STA za oktober in november, prav tako je za ta dva meseca zavrnil plačilo računov za opravljene storitve STA za potrebe vladne administracije. Za to se je Ukom lani odločil po tistem, ko od STA ni dobil vseh zahtevanih podatkov in dokumentacije. Na STA so mu jo namreč odrekli, saj so ocenili, da je z nekaterimi posegel v uredniško avtonomijo, do nekaterih pa lahko po zakonu o gospodarskih družbah dostopa le vlada kot edina družbenica.
Po tistem, ko je sedmi protikoronski zakon naložil plačilo zapadlih obveznosti in določil financiranje STA iz državnega proračuna v primeru, da pogodba med STA in Ukomom ne bo sklenjena, pa se je Ukom obrnil na Evropsko komisijo po mnenje, ali je takšno financiranje STA skladno s pravili EU o konkurenci, zlasti s pravili o podeljevanju državnih pomoči.
Evropski komisarki za konkurenco ter za vrednote in preglednost sta na to sporočili, da so slovenske oblasti same pristojne za preverjanje pravil in izvrševanje državne pomoči STA brez odobritve Evropske komisije, kar počnejo že skoraj deset let.
Po tem mnenju je vlada 14. januarja začasno odobrila izplačilo STA v okviru določb sedmega protikoronskega zakona.
Bojan Veselinovič se je na Ukomovo sporočilo odzval z mnenjem, da gre za novo ofenzivo na tiskovno agencijo, ki jo vodi.
»Z ene strani ga ob sklicevanju na anonimna elektronska sporočila skrbi raven plač, ki na STA res niso visoke, z druge strani pa vnovič ne namerava plačati opravljenega dela agencijskih novinarjev. In za povrh ponavlja netočen podatek o plači direktorja, ki je bil že javno demantiran.«
Trditev, da ni pravne osnove za plačilo, je Veselinovič komentiral kot »naravnost srhljivo«. Kot je dodal, sedmi protikoronski zakon PKP 7 jasno določa, da se »STA ne glede na to, ali je z ustanoviteljem sklenila pogodbo o opravljanju javne službe, iz proračuna države za leto 2021 za opravljanje javne službe zagotovijo sredstva v skladu s sprejetim Poslovnim načrtom za leto 2021.«
»V skladu s tem zakonskim določilom smo po napotkih ministrstva za finance mesečni zahtevek za januar poslali Ukomu. Znesek, ki ga navaja, predstavlja eno dvanajstino letnega nadomestila v letošnjem poslovnem načrtu, ki ga je sprejel nadzorni svet STA in je bil poslan na vlado. Pri tem ne uhajamo v to, ali je Ukom predstavnik ustanovitelja ali ne. Za takšno pooblastilo mora poskrbeti vlada. Spomnimo pa, da se je lani decembra prav prek dokumenta Ukoma, pridobljenega po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, izkazalo, da ne obstaja pravni akt vlade, s katerim bi ta pooblastila Ukom, da nastopa v njenem imenu v vlogi družbenika v razmerju do STA. Vnovič poudarjamo, da so vse zahtevane listine vedno na voljo tako vladi kot vsem nadzornim organom,« je še mdr. zapisal Veselinovič in dodal, da je skupni imenovalec vsega finančno izžemanje STA, netenje notranjih nemirov in obračunavanje z njenimi sodelavci v javnosti.
V Ukomu so zapisali, da so 27. januarja izpolnili vse obveznosti do STA v skladu s pogodbo za opravljanje javne službe za lansko leto. Ob tem pa opozarjajo, da direktor STA Bojan Veselinovič vse do danes ni poslal zahtevanih dokumentov, kar bi po navedbah Ukoma moral poslati v skladu s podpisanimi obveznostmi iz pogodbe. To je sicer Veselinovič podpisal z nekdanjo direktorico Ukoma Kristino Plavšak Krajnc.
Ukom: Pogodbeno razmerje z STA je končano
»V pogodbi za opravljanje javne službe za leto 2020 je bilo sicer jasno navedeno, da je Ukom predstavnik ustanovitelja, Veselinovič se je s tem dejstvom strinjal, ko je s strani Ukoma prejemal denar, ni pa se s tem dejstvom strinjal, ko bi moral Ukomu izročiti finančno dokumentacijo,« navajajo v vladnem uradu za komuniciranje.
Z zadnjim plačilom se je kakršno koli pogodbeno razmerje med Ukomom in STA končalo, zato se po oceni Ukoma »zdi skoraj neverjetna situacija, da je Veselinovič za dejavnosti, ki jih je opravljal v januarju, poslal račun v višini 169.000 evrov na Ukom«.
Ob tem navajajo, da »Ukom seveda nima nobene pravne osnove, na podlagi katere bi lahko plačeval račune, ki mu jih pošiljajo podjetja, s katerimi nima urejenega pogodbenega razmerja«, zaradi česar so morali plačilo računa zavrniti.
V. d. direktorja Ukoma Uroš Urbanija. FOTO: Bor Slana/STA
Sredstva naj bi zagotovil sedmi protikoronski zakon
Sedmi protikoronski zakon, ki je bil sprejet konec lanskega leta, sicer določa, da STA ne glede na to, ali je z ustanoviteljem sklenila pogodbo, iz državnega proračuna države za leto 2021 za opravljanje javne službe zagotovijo sredstva v skladu s sprejetim poslovnim načrtom STA.
V današnjem sporočilu so dodali, da če se bo izkazalo, da si je Veselinovič premislil in Ukom priznava kot »predstavnika ustanovitelja«, bo Ukom pripravil novo pogodbo, na podlagi katere bo mogoče v skladu s slovensko zakonodajo izvesti financiranje STA. »Žal do danes direktor Veselinovič ni izrazil nobenega interesa, da bi se ta pogodba sklenila,« trdijo pri Ukomu.
Po drugi strani pa je bil prav podpis pogodbe, v kateri je Ukom opredeljen kot predstavnik ustanovitelja, razlog, da je Ukom kazensko ovadili Plavšak Kranjčevo in Veselinoviča. Kot so v Ukomu pojasnili 14. decembra, je Plavšak Kranjčeva podpisala pogodbo v imenu Ukoma kot predstavnika ustanovitelja družbe STA, za kar pa Ukom in posledično zakoniti zastopnik ni imel pooblastila. Veselinovič pa jo je podpisal vedoč, da jo sklepa z organom, ki nima pooblastila za zastopanje ustanovitelja STA.
Pet evrov za članek honorarca?
Iz Ukoma so danes še sporočili, da so ves čas potekali dogovori za sklenitev tržne pogodbe s STA. Tako trdijo, da je Ukom 4. januarja na STA naslovil prošnjo za posredovanje cenika tržnih storitev STA, medtem ko so od STA prejeli nepopoln cenik 1. februarja, popolnega pa po ponovnem pozivu Ukoma 4. februarja.
Ukom je nato o tem obvestil potencialne uporabnike tržnih storitev STA v okviru vladne administracije. Zbran interes je Ukom 12. februarja poslal STA. Nato je Veselinovič poslal ponudbo, a za razliko od preteklih let, ko je vladni administraciji priznaval občutne popuste (okoli 60 odstotkov), se je tokrat odločil, da teh popustov ni, »posledično pa bo morala vlada stvari dodatno racionalizirati«, so zapisali v Ukomu. Vladni urad za komuniciranje »je zagovarjal in bo zagovarjal racionalno in zakonito porabo davkoplačevalskega denarja«, so dodali.
Ob tem so opozorili, da so februarja prejeli tudi dopis novinarjev STA, da so njihove plače ostale enake, kot so bile pred Veselinovičevim prihodom leta 2009, in sicer med 1200 in 1300 evrov. Hkrati pa so navedli, je v javnost pršel podatek, da Veselinovič posamezne honorarne sodelavce plačuje po pet evrov na prispevek.
Zaskrbljeni zaposleni
Ob vnovičnem poskusu discipliniranja Slovenske tiskovne agencije so se na dejanja in navedbe Uroša Urbanije odzvali zaposleni na STA. Kot so zapisali, so zgroženi, »da državni uradnik, ki svojo plačo prejema iz državnega proračuna, torej je plačan z davkoplačevalskim (tudi našim!) denarjem, tako dušebrižniško govori o plačah zaposlenih na STA, hkrati pa samovoljno ustavi financiranje agencije in vse zaposlene brezsramno še drugič potisne v položaj, ko ne vemo, ali bomo čez dva meseca sploh še prejeli plačo in bili sposobni odplačevati svoje osnovne življenjske obveznosti. In s svojo samovoljo v skrajno negotov položaj postavlja naše otroke, starše, partnerje, družine, ki delijo posledice zlobnih dejanj Urbanije in našo nejasno usodo.«
Sprašujejo se, zakaj Urbanija že leta 2008 kot direktor agencije ni problematiziral višine plač svojih novinarskih kolegov, ko je njegova takratna plača močno presegala plače zaposlenih? »Najbrž se je preveč ukvarjal s svojim delom, ki je med drugim vključevalo brisanje že objavljenih novic, prikrito popravljanje vesti, pripravo novic po nareku in dnevno tekmovanje z drugimi redakcijami v številu objavljenih vesti – kakovost je bila namreč povsem nepomembna. To so bili profesionalni standardi takratnega vodstva uredništva.«
Svojo »profesionalno« in »pokončno« držo, kako ustreči aktualni oblasti, pa nadaljuje na Ukomu, ko manipulira z informacijami, ki jih posreduje javnosti, prepoveduje javne nastope državnih funkcionarjem, obračunava z novinarji, so še ostri novinarji STA.
Ukom zavrnil plačilo STA že lani
»Ob dejstvu, da STA za direktorja Bojana Veselinoviča plačuje okoli 8000 evrov na mesec, je tovrstno plačevanje novinarjev, če so podatki točni, nesprejemljivo in tudi zavržno,« menijo v Ukomu. Ob tem so dodali, da tega niso mogli preveriti, ker direktor ni posredoval zahtevane dokumentacije.
Veselinovič je sicer v preteklosti zavrnil navedbe o takšni višini njegove plače. Kot je denimo pojasnil decembra, je bila njegova plača za oktober 3.552,27 evra neto. Sicer pa so podatki o znesku izplačila direktorju, kar predstavlja bruto bruto, vsakič objavljen v letnem poročilu STA.
Ukom je sicer že lani zavrnil plačilo nadomestila za opravljanje javne službe STA za oktober in november, prav tako je za ta dva meseca zavrnil plačilo računov za opravljene storitve STA za potrebe vladne administracije. Za to se je Ukom lani odločil po tistem, ko od STA ni dobil vseh zahtevanih podatkov in dokumentacije. Na STA so mu jo namreč odrekli, saj so ocenili, da je z nekaterimi posegel v uredniško avtonomijo, do nekaterih pa lahko po zakonu o gospodarskih družbah dostopa le vlada kot edina družbenica.
Po tistem, ko je sedmi protikoronski zakon naložil plačilo zapadlih obveznosti in določil financiranje STA iz državnega proračuna v primeru, da pogodba med STA in Ukomom ne bo sklenjena, pa se je Ukom obrnil na Evropsko komisijo po mnenje, ali je takšno financiranje STA skladno s pravili EU o konkurenci, zlasti s pravili o podeljevanju državnih pomoči.
Evropski komisarki za konkurenco ter za vrednote in preglednost sta na to sporočili, da so slovenske oblasti same pristojne za preverjanje pravil in izvrševanje državne pomoči STA brez odobritve Evropske komisije, kar počnejo že skoraj deset let.
Po tem mnenju je vlada 14. januarja začasno odobrila izplačilo STA v okviru določb sedmega protikoronskega zakona.
Ukomova poteza za direktorja STA začetek nove ofenzive napadov
Bojan Veselinovič. FOTO: Igor Modic/Delo
»Z ene strani ga ob sklicevanju na anonimna elektronska sporočila skrbi raven plač, ki na STA res niso visoke, z druge strani pa vnovič ne namerava plačati opravljenega dela agencijskih novinarjev. In za povrh ponavlja netočen podatek o plači direktorja, ki je bil že javno demantiran.«
Trditev, da ni pravne osnove za plačilo, je Veselinovič komentiral kot »naravnost srhljivo«. Kot je dodal, sedmi protikoronski zakon PKP 7 jasno določa, da se »STA ne glede na to, ali je z ustanoviteljem sklenila pogodbo o opravljanju javne službe, iz proračuna države za leto 2021 za opravljanje javne službe zagotovijo sredstva v skladu s sprejetim Poslovnim načrtom za leto 2021.«
»V skladu s tem zakonskim določilom smo po napotkih ministrstva za finance mesečni zahtevek za januar poslali Ukomu. Znesek, ki ga navaja, predstavlja eno dvanajstino letnega nadomestila v letošnjem poslovnem načrtu, ki ga je sprejel nadzorni svet STA in je bil poslan na vlado. Pri tem ne uhajamo v to, ali je Ukom predstavnik ustanovitelja ali ne. Za takšno pooblastilo mora poskrbeti vlada. Spomnimo pa, da se je lani decembra prav prek dokumenta Ukoma, pridobljenega po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, izkazalo, da ne obstaja pravni akt vlade, s katerim bi ta pooblastila Ukom, da nastopa v njenem imenu v vlogi družbenika v razmerju do STA. Vnovič poudarjamo, da so vse zahtevane listine vedno na voljo tako vladi kot vsem nadzornim organom,« je še mdr. zapisal Veselinovič in dodal, da je skupni imenovalec vsega finančno izžemanje STA, netenje notranjih nemirov in obračunavanje z njenimi sodelavci v javnosti.
