Starejši si želijo učenja, a mora biti inovativno

Področje izobraževanja starejših moramo razvijati, pravi nosilka izbirnega predmeta na ljubljanski filozofski fakulteti dr. Nives Ličen.
Fotografija: Študenti se čudijo, kaj vse lahko ljudje počnejo v starosti in kako lahko izpolnijo svoje življenje. FOTO: Blaž Samec/Delo
Odpri galerijo
Študenti se čudijo, kaj vse lahko ljudje počnejo v starosti in kako lahko izpolnijo svoje življenje. FOTO: Blaž Samec/Delo

Ljubljana – Medtem ko je za izo­braževanje otrok in odraslih že veliko postorjenega, so programi za izobraževanje starejših še v povojih. V okviru študijskega programa andragogika so na oddelku za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete v Ljub­ljani v lanskem študijskem letu uvedli izbirni predmet izobraževanje starejših.

»Pomembno je, da bodočim strokovnjakom in strokovnjakin­jam s področja pedagogike in andragogike – naši študenti in študentke bodo namreč delovali na različnih področjih izobraževanja – omogočimo spoznavati tudi učenje in izobraževanje v veliki družbeni skupini starejših,« pravi nosilka omenjenega predmeta izredna profesorica dr. Nives Ličen. Predmet lahko izberejo študenti pedagogike in andragogike, kot izbirni predmet je na voljo tudi drugim na fakulteti. Želijo si, da bi začeli staranje in učenje ter izobraževanje v starosti spoznavati študenti raznolikih študijskih smeri.



Prezrto obdobje prehoda v starost


Starost je dolgo in zelo raznoliko obdobje, v njem so ljudje od 65 do 115 let in več, pravi sogovornica: »Če primerjamo, koliko izobraževalnih programov je na voljo za prvih trideset let in koliko je izobraževanja za zadnjih petdeset, hitro ugotovimo, da sta obdobje prehoda v starost in doba starosti še vedno prezrta.« Opaža, da imamo zelo veliko raziskav o prehodu v odras­lost, zelo malo pa o prehodu v starost: »Razlog lahko iščemo v prepričanju, da starejših nič več ne zanima in da niso motivirani za spremembe, nove poglede … Kar seveda ne drži, to dokazujejo mnoge subjektivne izkušnje in znanstvene raziskave.«

Učenje med drugim pomembno pomaga, da si starejši hitro opomorejo ob dogodkih, ki zamajejo njihovo notranje ravnovesje. FOTO: arhiv SUTŽO
Učenje med drugim pomembno pomaga, da si starejši hitro opomorejo ob dogodkih, ki zamajejo njihovo notranje ravnovesje. FOTO: arhiv SUTŽO


Dr. Nives Ličen, ki je izbirni predmet izobraževanje starejših oblikovala, razvila in ga zdaj vodi, je razložila, da je nastajal kar nekaj let, v sodelovanju z raziskovalkami, ki so področ­je raziskovale v Sloveniji, na Hrvaškem in drugod v tujini, predvsem v Nemčiji, Veliki Britaniji in Franciji ter ZDA. Omenja dr. Sonjo Kump, ki po upokojitvi aktivno sodeluje v gibanju izobraževanje starejših, dr. Sabino Jelenc Krašovec, dr. Anito Zovko in Mario Slowey. »Profesorica Sloweyjeva se med drugim zavzema za do starosti prijazne ('age friendly') univerze, torej univerze, ki so vključujoče tudi za starejše. K tej zamisli želi prispevati tudi naš študijski predmet,« pravi dr. Ličen.




Dodaja, da delo na področju izobraževanja na ljubljanski filozofski fakulteti temelji na obsežnem razvoju izobraževanja starejših, ki sta ga v Sloveniji dolga leta negovali zaslužna profesorica dr. Ana Krajnc in dr. Dušana Findeisen, ki je bila docentka na FF UL. Obe sta svetovali tudi pri nastajanju študijskega predmeta.

Ema Meden, študentka andragogike, je predmet izbrala lani.<br />
FOTO: osebni arhiv
Ema Meden, študentka andragogike, je predmet izbrala lani.
FOTO: osebni arhiv


Vključevanje starejših tudi v redni študij


V lanskem študijskem letu, ko je predmet potekal prvič, se je zanj odločilo petnajst študentk. Letos jih je trenutno vpisanih 24, vendar to še ni končna številka. Predavatelji so prijetno presenečeni nad odzivom študentov in pričakujejo, da bo s spoznavanjem področja vsako leto več zanimanja. »Starost je zanimivo obdobje, zelo se razlikuje od odraslosti in otroštva, kar je za študente izziv. Vanj zdaj vstopa tako imenovana baby boom generacija, ki je bila že v svoji mladosti dejavna in svobodomiselna. Takšna je tudi v starosti, zato načrtujemo tudi medgeneracijske programe, kot jih poznajo nekatere univerze v tujini. Starejši bi se lahko vključevali v redne študijske programe,« pravi sogovornica.



V današnjem času je znanje, ki ga daje predmet izobraževanje odraslih, zelo pomembno, saj se v starajoči se družbi število starejših povečuje. Čedalje več pa je tudi znanja o starosti in zmožnostih starejših, ki se lahko uresničijo le, če nova spoznanja, ki nasprotujejo trdovratnim stereotipom, prenašamo med širši krog ljudi. Učitelji, pedagogi in andragogi morajo biti prvi, ki ozaveščajo in razsvetljujejo množice, pravi dr. Nives Ličen.


Mojca Suhovršnik, študentka sociologije in pedagogike, predmet obiskuje letos.<br />
FOTO: osebni arhiv
Mojca Suhovršnik, študentka sociologije in pedagogike, predmet obiskuje letos.
FOTO: osebni arhiv
 


Vir zadovoljstva in svet, še vedno poln ciljev


»Izobraževanje starejših ima potencial, da spodbudi ljudi k zastavljanju vedno novih in uresnič­ljivih osebnih projektov, kar je lahko vir zadovoljstva v starosti. Kakor pravi francoska intelektualka Simone de Beauvoir, je za starega človeka največja sreča, celo večja od dobrega zdravja, če je zanj svet še poln ciljev,« navaja sogovornica.
Pomembne so tudi ugotovitve, da je učenje v starosti povezano z večjim občutkom blaginje. Poleg finančne varnosti in telesnega zdravja aktivno učenje v starosti spodbuja večjo avtonomijo, občutek pripadnosti in družbene vloge, ohranja duševno zdravje in duhovne razsežnosti bivanja.



»Ne nazadnje izobraževanje starejših pomembno prispeva k rezilientnosti, to je zmožnosti, da si hitro opomoremo ob izjemnih dogodkih, ki sicer močno zamajejo naše notranje ravnovesje. Izobraževanje je za starejše pomembno tako z vidika ohranjanja kognitivnih zmožnosti kot krepitve socialne mreže, ki se v obdobju staranja zmanjšuje. Vključenost v neko obliko izobraževanja lahko zmanjša socialno izolacijo, ki je vse bolj značilna za staranje v sodobni družbi,« ugotavlja profesorica.


Ana Šegula, študentka andragogike, predmet obiskuje letos.<br />
FOTO: osebni arhiv
Ana Šegula, študentka andragogike, predmet obiskuje letos.
FOTO: osebni arhiv
 


Prednosti, ki jih pridobijo študenti


Po njenem mnenju se pri tem predmetu v študentih predvsem krepi čudenje, kaj vse lahko ljudje počnejo v starosti, kako lahko izpolnijo svoje življenje in osmislijo svoje bivanje tudi v času, ki mu večinoma pripisujemo »izgubljanje«. Gotovo pa ima usvojeno znanje tudi kakšno konkurenčno prednost, saj število starejših narašča in se kažejo potrebe po različnih vrstah izobraževanja starejših, tudi v podjetjih, v katerih je zaposlenih vse več starejših, v društvih in centrih dnevnih aktivnosti, na univerzah za tretje življenjsko obdobje …

Iza Grintov FOTO: osebni arhiv
Iza Grintov FOTO: osebni arhiv


»Verjetno ima muzikolog ali zgodovinar, ki želi poučevati starejše, z znanjem, ki ga pridobi pri tem predmetu, prednost, prav tako ima novo znanje pedagog, ki bo razvijal medgeneracijske programe v šoli ali vrtcu …« pravi dr. Nives Ličen. Študenti s tem dodatnim znanjem se lahko zaposlijo povsod, kjer se srečujemo s starejšimi, na primer tudi v domovih za starejše in kulturnih ustanovah, ki želijo biti vedno bolj vključujoče. Področje izobraževanja starejših moramo razvijati, dodaja.



Prepričana je, da ima izobraževanje za starejše toliko dobrodejnih učinkov, da bi moralo biti dostopno vsakomur. Tako kot je pomembno, da so vrtci dostopni vsem malčkom, je pomembno, da bi se vsak starejši lahko vključil v neko obliko izobraževanja, ki sledi njegovim ali njenim interesom, radovednosti in željam.

Preberite še:

Komentarji: