Starejši so v zdravstvu še vedno spregledani

Okrogla miza o starizmu: Več kot dve tretjini starejših od 65 let občuti diskriminacijo. 
Fotografija: Starejši so najpogostejši uporabniki zdravstvenih storitev. Foto Blažž Samec
Odpri galerijo
Starejši so najpogostejši uporabniki zdravstvenih storitev. Foto Blažž Samec

Zdravstveni sistem v Sloveniji, tako kot v večini tujih držav, ni prilagojen staranju prebivalstva. Več kot dve tretjini starejših od 65 let je pri zdravstveni obravnavi občutilo diskriminacijo, je pokazala nedavna raziskava o doživljanju starizma, opozarjajo v zavodu za aplikativne študije Opro.

V četrtek ob 18.30 v bralnici centra kulture Španski borci organizirajo okroglo mizo o starizmu v zdravstvu, na kateri bodo sodelovali nevrolog dr. Zvezdan Pirtošek, sociologinja dr. Majda Pahor in varuhinja bolnikovih pravic dr. Duša Hlade Zore.
»Ko zdravnik reče osemdesetletniku, ki bi moral zaradi zalitih pljuč ostati na rehabilitaciji, da je postelj in osebja premalo in da bo raje svoj čas in energijo namenil mlajšim bolnikom – koga bi moralo biti sram? Bolnika z zalitimi pljuči, zdravnika, ministra za zdravje, predsednika vlade, vse nas, ki to opazujemo in si mislimo 'ja, tako pač je'?« se v napovedi okrogle mize sprašujejo organizatorji.

Kljub alarmantnemu stanju in dejstvu, da so stari ljudje že zdaj najpogostejši uporabniki zdravstvenih storitev, v zdravstvenem sistemu ni opaziti večjih sprememb pri razvoju in sprejemanju strategij za njihovo obravnavo, ugotavljajo v Opru. Polom se začne že pri izobraževanju, kjer so gerontološke vsebine potisnjene v ozadje. Dogaja se celo, da starostne stereotipe najdemo v medicinskih učbenikih. To je morda tudi eden od vzrokov, da številni zdravniki priznavajo, da raje delajo z mlajšimi kot starejšimi pacienti. To pa pomeni, da so stari v zdravstvu še vedno spregledani.

Komentarji: