Številne neznanke glede ministrstva za solidarno prihodnost
Izida dveh nedeljskih referendumov sta povezana z novim ministrstvom za solidarno prihodnost, ki bo, kot so napovedovali ob sestavljanju vlade, v enem resorju združevalo stanovanjsko politiko, ekonomsko demokracijo in dolgotrajno oskrbo. Za ureditev zadnje so pričakovanja velika, kdo bo vodil ministrstvo in kdaj bo to začelo delovati, od Levice, ki ji bo ta resor pripadal, še nismo dobili odgovorov.
Od tega, kdaj bo Državna volilna komisija (DVK) razglasila uradne rezultate referendumov, na katerem je večina od skoraj 42 odstotkov volilnih upravičencev prepričljivo potrdila vse tri zakonske predloge, bo odvisno, kako se bodo ti uveljavljali in kdaj bodo začeli veljati. DVK bo na naslednji seji, ki bo 1. decembra, obravnavala tudi točko za dopolnitev sklepa iz leta 2015 v zvezi z rokom za sprejetje poročila o izidu glasovanja na referendumih (glede roka, v katerem ji ministrstvo za notranje zadeve posreduje podatke o številu volivcev, ki so umrli od dneva sestave volilnega imenika do zaključka glasovanja). Ker se razlika med tistimi, ki so v nedeljo obkrožili »za«, in tistimi, ki so obkrožili »proti«, meri v desettisočih, glasovi proti pa so precej pod kvorumom 338.869 – pri zakonu o vladi, ki je dobil še najmanjšo podporo, je bilo proti 304.259 ljudi –, čakanje 47 dni zelo verjetno ne bi bistveno spremenilo rezultata.
Novo ministrstvo za solidarno prihodnost po koalicijskem razrezu pripada Levici, ki je bila pobudnica za njegovo ustanovitev. Veljalo je, da si je prav koordinator Levice Luka Mesec zamislil povezovanje stanovanjske politike, ekonomske demokracije in dolgotrajne oskrbe pod eno streho ter da ga bo on vodil po ustanovitvi. Medtem si je očitno premislil, se odločil, da bo še naprej ostal na čelu ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), ter dejal, da ni potrebe po novem resorju, ker je zadeve mogoče urediti v okviru dosedanjega. To je povzročilo komunikacijski šum med njim in predsednikom vlade Robertom Golobom, ki vztraja pri načrtovani rekonstrukciji vlade. Ministrstvo za solidarno prihodnost torej bo. Do prejšnjega tedna se je kot najverjetnejšega novega ministra omenjalo državnega sekretarja na MDDSZ Simona Maljevca. Ali to še drži, nam v Levici včeraj niso odgovorili. Najprej bodo odločali organi stranke, ki bo predlagala kandidata, tega pa bo potem moral potrditi še predsednik vlade.
Načrti še niso znani
Prvotno je bilo predvideno, da se v novo organizacijsko strukturo selijo tudi kadri, ki so se z dolgotrajno oskrbo ukvarjali na MDDSZ in ministrstvu za zdravje, ki je še vedno uradno matični resor za to področje. Kakšni so zdaj načrti in katere druge službe bodo zamenjale resorje, še ni javno znano.
Se bodo pa morali rezultati njihovega dela pokazati razmeroma kmalu. Volivci so v nedeljo dali vladi mandat, da temeljito popravi zakon o dolgotrajni oskrbi. Pri referendumu »za« se je Luka Mesec posebej angažiral in zagovarjal stališče, da bo prihodnja zakonska ureditev morala izhajati iz sistema, ki ga že imamo, a ga je treba izpopolniti, predvsem pa bo treba poiskati vzdržen vir financiranja. Izzivov na tem področju je zelo veliko, povezani so tako s tem, da zaostajamo z razvojem storitev v skupnosti, z neenakomerno dostopnostjo do oskrbe in tudi s kadrovsko podhranjenostjo v socialnem varstvu.
Za reševanje stanovanjske problematike bo, poleg vzdržne strategije, nujen tudi velik finančni vložek, še največja neznanka pa se za zdaj zdi ekonomska demokracija – razumeti je, da naj bi se ukvarjali s pravnimi podlagami za zadružništvo, platformno povezovanje prekarno zaposlenih, vključevanje zaposlenih v lastništvo in podobno.
