Omikron kot vesoljni potop

Razmere se zaostrujejo. Obolelih je vse več. Velike težave povzroča izpad delovnega kadra. Kako se s tem spopadajo v bolnišnicah in laboratorijih?
Fotografija: Kmalu bo znano, kako so na porast okužb pripravljeni v bolnišnicah glede na to, da jih pesti velik izpad kadra. FOTO Voranc Vogel/Delo
Odpri galerijo
Kmalu bo znano, kako so na porast okužb pripravljeni v bolnišnicah glede na to, da jih pesti velik izpad kadra. FOTO Voranc Vogel/Delo

O aktualnem stanju glede bolezni covid-19 so na današnji novinarski konferenci, katere posnetek si lahko ogledate spodaj, spregovorili: koordinator za covid bolniške postelje pri ministrstvu za zdravje Robert Carotta, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, strokovna direktorica Splošne bolnišnice Murska Sobota Manuela Kuhar Makoter, in direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) mag. Tjaša Žohar Čretnik.

Omikronski val je v strmem porastu, je dejal Carotta, ki je zmotno menil, da bo novi koronavirus z delto popustil in bo konec tudi z njegovo zadolžitvijo koordinatorja za bolniške postelje.

Omikron je v začetku januarja postal prevladujoča oblika virusa, kar pa se vsaj na začetku ni poznalo v bolnišnicah. Do prejšnjega tedna so v njih kljub visokim številkam potrjenih okužb zaznali le rahlo povečanje števila sprejetih covidnih pacientov na navadne oddelke. Še vedno pa opažajo trend upadanja teh bolnikov na intenzivnih oddelkih, je pojasnil Carotta.

Vpliv omikrona v bolnišnicah je drugačen, kot smo ga bili vajeni doslej, sploh v primerjavi z delto, je nadaljeval koordinator Carotta. Omikron je najprej udaril po zaposlenih, in izpad zaposlenih je še vedno največji problem v bolnišnicah. V nekaterih bolnišnicah jih je trenutno več kot 20 odstotkov bolniško odsotnih zaradi omikrona. Težko je vzpostavljati delo v zdravstvenih ustanovah in tudi drugje. Delež bolniških staležev strmo rase in ogroža normalno delovanje ustanov. V pogovoru z nekaterimi strokovnimi direktorji je Carotta izvedel, da so že ustavili ves operativni program in prešli na delovanje urgence, na primer v novogoriški bolnišnici.

Tudi v SB Murska Sobota imajo že zapolnjene vse kapacitete. Naval je tako velik, da v nekaj dneh ne bodo mogli več zagotavljati, da bi covidni bolniki še lahko bili obravnavani na covidnih oddelkih, zato že pripravljajo novo organizacijo. Ukinjajo tudi vso operativno in nenujno zdravljenje. Dvajset odstotkov zaposlenih je na bolniški, od tega sto zaradi okužbe s covidom-19.

Ogroženi beli oddelki

Pred omikronom niso varni niti tako imenovani beli oddelki, na katere so ljudje sprejeti zaradi necovidne patologije. Ob sprejemu so še negativni, potem pa zbolijo. Ni znano, ali so bili že okuženi in jih ob sprejemu še niso zaznali, ali pa so se okužili od zaposlenih, je pa dobro, da gre v večini tovrstnih primerov za blažjo obliko prehladnega obolenja. »Ker pa se okužba širi tako hitro, en okuženi pomeni cel okuženi oddelek v naslednjih nekaj dneh,« je orisal Carotta in strnil, da smo priča pravemu vesoljnemu potopu, ki ga povzroča nova različica virusa.

Bolnike v bolnišnicah, v katerih imajo dovolj kapacitet na covidnih oddelkih, premestijo na covidne oddelke in jih tako ločijo od neokuženih. Kjer prostora nimajo, organizirajo izolacije na belih oddelkih. Zdaj se torej dogaja, da se covidni oddelki polnijo s covidnimi bolniki, ki ne potrebujejo zdravljenja zaradi covidne, temveč primarne bolezni. Na začetku januarja je bilo na navadnih covidnih oddelkih 80 odstotkov bolnikov, ki so potrebovali zdravljenje zaradi covidnega obolenja, danes je ta delež le še 58-odstoten.

Posteljne kapacitete za zdravljenje covidnih pacientov se bodo tako kot v prejšnjih valovih povečevale, je zagotovil koordinator.

Testirani vsi bolniki

Tatjana Lejko Zupanc je povedala, da v UKC Ljubljana izvajajo presejalno testiranje za vse bolnike, ki ležijo v bolnišnicah, vsaka dva dni. Takrat ujamejo tiste, ki so virus s seboj prinesli od doma, in teh ni malo. Več kot polovica bolnikov je trenutno takih, ki so sprejeti zaradi druge diagnoze in imajo hkrati še okužbo z novim koronavirusom. Lejko Zupanc je še dodala, da bolnika z omikronom še nimajo v intenzivni terapiji.

Infektologinja je ob tem opozorila, da se kljub sicer blažji obliki covida, ki jo povzroči omikron, že pojavljajo tudi covidne pljučnice. »Večinoma so to starejši bolniki, veliko teh bolnikov ni cepljenih ali pa so cepljeni samo z osnovnim cepljenjem.« Ležalne dobe na intenzivnih covidnih oddelkih se še niso skrajšale, je pa bistveno krajša ležalna doba covidnih bolnikov na navadnih oddelkih.

Pojav nove različice

V mikrobioloških laboratorijih po besedah Tjaše Žohar Čretnik, direktorice NLZOH, številke divjajo. Obseg testiranja vsak teden naraste za petdeset odstotkov. V Nemčijo odpeljejo od 3000 do 7000 vzorcev na dan.

Na včerajšnji dan so iz NLZOH 64 odstotkov rezultatov sporočili v času do 24 ur. Povprečni pretočni časi za poročanje so pri njih do 20 ur. 48-urni rok poročanja so včeraj zamudili pri 17 vzorcih (0,13 odstotka), in sicer za manj kot eno uro. Sporočanje rezultatov po mnenju Žohar Čretnikove poteka več kot odlično.

Omikron je prevladujoča različica, v sekvenciranih vzorcih – dobrih tisoč so jih podrobneje pregledali – je njegov delež kar 90-odstoten, je še dejala. V NLZOH so potrdili en primer iz Podravja z novo različico virusa. Koliko bolj kužna je ta, se še ne ve.

Komentarji: