Stranke »padle« tudi pri medijski zakonodaji

Cerarjeva vlada na tem področju povsem neuspešna, medijski inšpektorat nadzora zaradi kadrovske podhranjenosti ne opravlja.
Fotografija: Še najbolj konkretni so v SD, kjer bi podpirali javno radiotelevizijo in spodbujali medijsko vzgojo. Foto Roman Šipić/Delo
Odpri galerijo
Še najbolj konkretni so v SD, kjer bi podpirali javno radiotelevizijo in spodbujali medijsko vzgojo. Foto Roman Šipić/Delo

Ljubljana – Prenova medijske zakonodaje je eden od neuresničenih projektov odhajajoče vlade. Te koalicijske obljube ni izpolnila, čeprav stroka že več kot desetletje opozarja, da so spremembe nujne. Tudi volilni programi strank, ki se potegujejo za izvolitev v parlament, so na tem področju skromni.

Spremenili bomo medijsko zakonodajo in spodbujali inovacije v novinarstvu, se je pred štirimi leti zavezala odhajajoča koalicija. Tako bomo vzpostavili transparentno lastništvo medijev in novinarsko avtonomijo, so zapisali. »Pri tem so bili popolnoma neuspešni,« komentira Barbara Verdnik, nekdanja novinarka in predsednica razpuščene strokovne komisije za pripravo medijske strategije.

Lani spomladi je ministrstvo za kulturo pripravilo predlog nove novele zakona o medijih in predlog novele zakona o RTV Slovenija. Njuno sprejetje je temeljilo na dokumentu medijske strategije, ta pa ni bil usklajen v koaliciji, odgovarjajo na ministrstvu. »Aktualni minister Tone Peršak področja medijev ne razume in ne pozna, zato ni mogel sprejeti nobene odločitve,« komentira Verdnikova.
 

Zloraba javnega denarja


Med največjimi anomalijami medijskega prostora ostajajo občinska glasila, ki se financirajo iz javnih sredstev, čeprav za to ne izpolnjujejo pogojev iz zakona o medijih. Niso namreč avtonomna in ne upoštevajo novinarskega etičnega kodeksa, komentira Verdnikova: »Javna sredstva zlorabijo za politične kampanje in obračunavanje z nasprotniki.«

Profesionalni mediji so pogosto ujetniki interesov svojih lastnikov, ki niso poznavalci medijev in jih ne razvijajo, je jasna sogovornica. »Medtem ko so nove generacije novinarjev brez perspektive, državljani ne vedo, kaj so mediji in kaj propaganda,« še poudarja Barbara Verdnik.

Sistematičnega programa medijske pismenosti ni, medijski inšpektorat nadzora zaradi kadrovske podhranjenosti ne opravlja: »Na medijskem področju lahko pravzaprav vsak dela, kar hoče. Področja, ki ne bi zahtevalo temeljite reforme, ni.«
 

Stranke brez vizije


Podobno kritični so v Društvu novinarjev Slovenije, kjer poudarjajo tudi nujnost ureditve financiranja preiskovalnega novinarstva, ureditev pravice do popravka in zakona o RTV. »Medijski problemi so tako kompleksni in prepleteni, da jih ni mogoče odpraviti s parcialnimi rešitvami,« opozarjajo.

Skoraj vse stranke, ki se potegujejo za vstop v državni zbor, medijem priznavajo pomembno vlogo za demokracijo. Vendar so njihovi volilni programi večinoma brez predlogov, kako vlogo medijev okrepiti. Še najbolj konkretni so v SD, kjer bi podpirali javno radiotelevizijo in spodbujali medijsko vzgojo.

Tudi v SMC napovedujejo projekt medijske pismenosti, medtem ko bi v Desusu spodbujali prenovo medijske zakonodaje, v Levici pa bi podprli delavske prevzeme medijskih hiš v težavah.

Če se ureditve medijskega področja nova vlada ne bo lotila sistematično, bo profesionalno novinarstvo še naprej umiralo, je jasna Barbara Verdnik. To pomeni manj ozaveščeno in apatično občinstvo, povsem nasprotno torej od tega, kar pred volitvami s slogani sporočajo politične stranke o prihodnosti Slovenije.

Komentarji:

Mnenja

Dmitro Kuleba, minister za zunanje zadeve Ukrajine, Josep Borrell, visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko ter podpredsednik evropske komisije
Več...