Stroka enotna: Novela zakona je politizacija šolstva
Koalicija predlaga, da bi največ, pet članov svetov zavodov v vrtcih in šolah imeli ustanovitelji, mnoge pa skrbi tudi hitenje s spremembami.
Odpri galerijo
Ravnatelji so predvsem pedagoški vodje, kar po mnenju Sviza predlog novele zakona povsem prezre. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Poslanci SDS, NSi, SMC ter poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti so vložili novelo zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja. Predlagajo tudi drugačno sestavo svetov zavodov, ki bi imeli, če bi bila novela zakona sprejeta, največ predstavnikov ustanoviteljev, v primeru vrtcev in osnovnih šol to pomeni občin. Sviz in pedagoška stroka opozarjata, da gre za poskus politizacije vzgoje in izobraževanja.
V vrtcih in osnovnih šolah je v svetih zavodov enajst članov, pet je predstavnikov zaposlenih, po tri imajo občine in starši. Po predlogu sprememb zakona, za katerega poslanci predlagajo, da bi ga sprejemali po hitrem postopku, bi imele občine pet, starši in zaposleni pa po tri predstavnike. V Svizu so pričakovano proti predlaganim spremembam. Kot je zapisal glavni tajnik Branimir Štrukelj, so v Svizu zaznali, da največ pritiskov med postopki izvolitve ravnateljev izvaja lokalna politika, v določenem obdobju tudi državna. Dodal je, da je bil eden izmed ključnih ciljev reforme pred 25 leti, da se vpliv politike na delovanje in organizacijo vrtcev in šol čim bolj omeji: »Sedanji predlog povsem prezre, da je ravnatelj oziroma ravnateljica pedagoški vodja, da je ena od ključnih nalog ravnatelja, da zagotavlja kakovostno izvedbo pedagoških procesov.«
Podobno so poudarili strokovnjaki vzgoje in izobraževanja s prvim podpisanim dr. Slavkom Gabrom v svoji izjavi: »Ne razumemo, kaj natančno – razen želje po oblastnem urejanju enega od zadnjih področij, ki je ubežalo posegom politike v strokovno delo – vodi predlagatelje spremembe sestave svetov vrtcev in šol, ki predlagajo, da bi v njih največ glasov dobila politika!« Pozvali so vse poslance »k ponovnemu premisleku o nameravani demontaži javnega sistema vzgoje in izobraževanja ter k temu, da zakona, ki bo otežil že tako zahtevno delo v šolah in vrtcih, ne podprejo«.
V Skupnosti vrtcev Slovenije novele zakona ne podpirajo, je dejala predsednica Janja Bogataj: »Menimo, da ima ustanovitelj že zdaj popoln pregled nad poslovanjem vrtca, zaposleni pa so v svetu zavoda branitelji stroke.« Dodala je, da so se pogovarjali tudi o tem, da je lahko težava, če se ravnatelj trudi biti všečen zaposlenim: »Postopek imenovanja ravnateljev bi lahko bil tudi drugačen, da bi ravnatelja, denimo, izbirala zunanja strokovna telesa. Ampak tega ne moremo narediti čez noč.«
V združenju osnovnošolskih ravnateljev bodo anketo med ravnatelji naredili v prihodnjih dneh. Predsednik Gregor Pečan ne pričakuje enotnega mnenja: »Se pa vsi strinjajo, da bi bilo prav, da bi svet zavoda začel sprejemati tudi odgovornosti. Glavni problem namreč ni sestava, ampak odgovornost, ki jo nosijo oziroma je ne nosijo člani sveta zavoda. Je pa predlog novele vsekakor problematičen. Občina ima namreč lahko tudi med starši svoje predstavnike in ima tako od osem od enajstih članov. Problematično je tudi, če bo ravnatelj, da bo ostal ravnatelj, deloval všečno. Že KPK je povedala, da je postopek imenovanja ravnatelja koruptiven v obe smeri.«
O vsebini novele bodo razpravljali tudi v Skupnosti občin Slovenije (SOS), v kateri opozarjajo, da se tako pomembne spremembe ne morejo sprejemati po hitrem postopku, kot je povedala generalna sekretarka Jasmina Vidmar: »Zadeve je treba pogledati celovito. Če vzameš eno opeko iz zidu, se lahko podre vse. Želimo si domišljenih sprememb, da smo vsi vključeni in najdemo rešitve, ki ne majejo stavb. Dajmo si čas in ne delajmo rokohitrskih sprememb.«
V vrtcih in osnovnih šolah je v svetih zavodov enajst članov, pet je predstavnikov zaposlenih, po tri imajo občine in starši. Po predlogu sprememb zakona, za katerega poslanci predlagajo, da bi ga sprejemali po hitrem postopku, bi imele občine pet, starši in zaposleni pa po tri predstavnike. V Svizu so pričakovano proti predlaganim spremembam. Kot je zapisal glavni tajnik Branimir Štrukelj, so v Svizu zaznali, da največ pritiskov med postopki izvolitve ravnateljev izvaja lokalna politika, v določenem obdobju tudi državna. Dodal je, da je bil eden izmed ključnih ciljev reforme pred 25 leti, da se vpliv politike na delovanje in organizacijo vrtcev in šol čim bolj omeji: »Sedanji predlog povsem prezre, da je ravnatelj oziroma ravnateljica pedagoški vodja, da je ena od ključnih nalog ravnatelja, da zagotavlja kakovostno izvedbo pedagoških procesov.«
Podobno so poudarili strokovnjaki vzgoje in izobraževanja s prvim podpisanim dr. Slavkom Gabrom v svoji izjavi: »Ne razumemo, kaj natančno – razen želje po oblastnem urejanju enega od zadnjih področij, ki je ubežalo posegom politike v strokovno delo – vodi predlagatelje spremembe sestave svetov vrtcev in šol, ki predlagajo, da bi v njih največ glasov dobila politika!« Pozvali so vse poslance »k ponovnemu premisleku o nameravani demontaži javnega sistema vzgoje in izobraževanja ter k temu, da zakona, ki bo otežil že tako zahtevno delo v šolah in vrtcih, ne podprejo«.
Odgovornost
V Skupnosti vrtcev Slovenije novele zakona ne podpirajo, je dejala predsednica Janja Bogataj: »Menimo, da ima ustanovitelj že zdaj popoln pregled nad poslovanjem vrtca, zaposleni pa so v svetu zavoda branitelji stroke.« Dodala je, da so se pogovarjali tudi o tem, da je lahko težava, če se ravnatelj trudi biti všečen zaposlenim: »Postopek imenovanja ravnateljev bi lahko bil tudi drugačen, da bi ravnatelja, denimo, izbirala zunanja strokovna telesa. Ampak tega ne moremo narediti čez noč.«
V združenju osnovnošolskih ravnateljev bodo anketo med ravnatelji naredili v prihodnjih dneh. Predsednik Gregor Pečan ne pričakuje enotnega mnenja: »Se pa vsi strinjajo, da bi bilo prav, da bi svet zavoda začel sprejemati tudi odgovornosti. Glavni problem namreč ni sestava, ampak odgovornost, ki jo nosijo oziroma je ne nosijo člani sveta zavoda. Je pa predlog novele vsekakor problematičen. Občina ima namreč lahko tudi med starši svoje predstavnike in ima tako od osem od enajstih članov. Problematično je tudi, če bo ravnatelj, da bo ostal ravnatelj, deloval všečno. Že KPK je povedala, da je postopek imenovanja ravnatelja koruptiven v obe smeri.«
O vsebini novele bodo razpravljali tudi v Skupnosti občin Slovenije (SOS), v kateri opozarjajo, da se tako pomembne spremembe ne morejo sprejemati po hitrem postopku, kot je povedala generalna sekretarka Jasmina Vidmar: »Zadeve je treba pogledati celovito. Če vzameš eno opeko iz zidu, se lahko podre vse. Želimo si domišljenih sprememb, da smo vsi vključeni in najdemo rešitve, ki ne majejo stavb. Dajmo si čas in ne delajmo rokohitrskih sprememb.«
