Svet Evrope spet opozarja na gnečo za rešetkami
Povečal se je delež zaprtih tujcev, a tudi proračunska sredstva za delovanje sistema.
Odpri galerijo
Vlaganja v slovenske zapore se krepijo, vendar so ti še vedno preveč zapolnjeni. FOTO: Tomi Lombar/Delo
Strasbourg – Naši zapori so še vedno prenatrpani, ugotavlja danes objavljeno poročilo Sveta Evrope, saj je bilo lani na sto razpoložljivih mestih zaprtih 100,5 človeka. Delež zaprtih oseb ostaja eden najnižjih na evropskih tleh, medtem ko se je izrazito povečal delež zaprtih tujcev. Z devetih odstotkov leta 2017 se je lani povzpel na 14 odstotkov.
Poročilo našteva osem držav, kjer je prezasedenost zaporov visoka. Najhuje je v Severni Makedoniji, kjer imajo na hladnem 122,3 osebe, kjer je na voljo sto mest, v Romuniji (120,5), Franciji (116,3), Italiji (115), Moldaviji (113,4), Srbiji (109,2), na Portugalskem (105,9) in Češkem (105,6).
Stotico sta prebili tudi Grčija (101) in Avstrija (100,7) ter za las še Danska in Slovenija s po 100,5 zapornika.
Slovenija se je z zaprtimi 61,1 osebe na 100.000 prebivalcev bolje odrezala v kategoriji deleža zaprtih oseb. Najmanj zaprtih je na Islandiji (46,8), Finskem (51,1), Nizozemskem (54,4), Švedskem (56,5), Danskem (63,2) in Norveškem (65,4).
Svet Evrope pri tem ni upošteval držav, ki imajo manj kot 300.000 prebivalcev.
Največ je zaprtih v Rusiji (418,3), Gruziji (252,2), Azerbajdžanu (235), Litvi (234,9), Moldaviji (215,2), na Češkem (208,8), v Latviji (194,6), na Poljskem (194,4) in v Estoniji (191,4).
Svet Evrope je podatke črpal od 44 zaporskih uprav iz 47 držav članic in ugotovil, da je delež oseb za zapahi med letoma 2016 in 2018 upadel za 6,6 odstotka, vendar se je hkrati povečal delež pripornikov.
Evropsko gledano je delež zaprtih tujcev upadel s 16,7 odstotka na 15,9 odstotka med vsemi zaporniki. Razlike so velike: na severu in zahodu je bila več kot četrtina zapornikov tujega izvora, medtem ko so ti v srednji in vzhodni Evropi predstavljali manj kot pet odstotkov zaporniške populacije.
Poročilo našteva osem držav, kjer je prezasedenost zaporov visoka. Najhuje je v Severni Makedoniji, kjer imajo na hladnem 122,3 osebe, kjer je na voljo sto mest, v Romuniji (120,5), Franciji (116,3), Italiji (115), Moldaviji (113,4), Srbiji (109,2), na Portugalskem (105,9) in Češkem (105,6).
Stotico sta prebili tudi Grčija (101) in Avstrija (100,7) ter za las še Danska in Slovenija s po 100,5 zapornika.
91,4 zapornika na sto prostih mest znaša evropsko povprečje
Slovenija se je z zaprtimi 61,1 osebe na 100.000 prebivalcev bolje odrezala v kategoriji deleža zaprtih oseb. Najmanj zaprtih je na Islandiji (46,8), Finskem (51,1), Nizozemskem (54,4), Švedskem (56,5), Danskem (63,2) in Norveškem (65,4).
Svet Evrope pri tem ni upošteval držav, ki imajo manj kot 300.000 prebivalcev.
Največ je zaprtih v Rusiji (418,3), Gruziji (252,2), Azerbajdžanu (235), Litvi (234,9), Moldaviji (215,2), na Češkem (208,8), v Latviji (194,6), na Poljskem (194,4) in v Estoniji (191,4).
Svet Evrope je podatke črpal od 44 zaporskih uprav iz 47 držav članic in ugotovil, da je delež oseb za zapahi med letoma 2016 in 2018 upadel za 6,6 odstotka, vendar se je hkrati povečal delež pripornikov.
V slovenskem zaporskem sistemu so v zadnjih mesecih izbruhnile težave, ki so se leta in leta kopičile, posebej zaradi kadrovske podhranjenosti.
V Kopru sta pobegnila dva zapornika, na Dobu je eden ranil pravosodnega policista, pravosodna ministrica pa je odpoklicala prvega moža zaporov Jožeta Podržaja.
V Kopru sta pobegnila dva zapornika, na Dobu je eden ranil pravosodnega policista, pravosodna ministrica pa je odpoklicala prvega moža zaporov Jožeta Podržaja.
