Sviz: Zahteve ostajajo enake, ne glede na vlado
Štirinajst dni po stavki v vzgoji in izobraževanju se glavni stavkovni odbor Sviza še ni odločil, kdaj in kako bodo nadaljevali splošno stavko. Stavkovne zahteve, ključni sta ovrednotenje dodatnih obremenitev med epidemijo in vzpostavitev plačnih razmerij, bodo poslali vsem političnim strankam in pričakujejo, da se bodo do zahtev opredelile do 5. aprila. Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je dejal, da je od teh odgovorov odvisno, kako bodo ukrepali v prihodnje. Poudaril pa je, da v zahtevah, ne glede na to, kakšna bo nova vlada, ne bodo »spreminjali niti črke«.
Za stavko, ki ni preklicana in se zato lahko kadar koli odločijo za njeno nadaljevanje, je glasovalo 37.248 članov Sviza. Štrukelj je dejal, da jih je najmanj toliko tudi stavkalo, verjetno pa še več. Dodal je, da se je prvič od osamosvojitve zgodilo, da so povsem jasno čutili pritiske na stavkajoče »ter poskuse omejevanja in nevtralizacije stavke pri oblasti, pri čemer je bila kršena tudi pravica do stavke. Ta v vzgoji in izobraževanju nima nobenih omejitev, kot sta jih poskušali vsiliti vlada in ministrstvo za izobraževanje.«
Ministrica Simona Kustec je na dan stavke povabila predstavnike sindikatov na pogovor, ki ga je želela objaviti na facebook profilu ministrstva. Sindikati pri tem niso hoteli sodelovati, ministrica pa je zgolj ponovila, da se v času, ko so že razpisane volitve, ne sme več pogajati in sprejemati dodatnih finančnih obremenitev, ki bi jih nasledila nova vlada.
Štrukelj je dejal, da sta vlada in ministrstvo z zavrnitvijo pogajanj o izboljšanju plač dala močno sporočilo: »Vlada je s tem konkretno povedala: 'Mi zavračamo zviševanje plač pomočnicam vzgojiteljic, ki začnejo pod minimalno plačo.'« Dodal je, da minimalno plačo prejema okoli 12.000 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju: »Kuharice, hišniki, varuhi, negovalci, spremljevalci otrok z gibalnimi ovirami, računovodje, poslovni sekretarji, tajnice imajo enajst evrov nad minimalno plačo. Vsem tem so sporočili: 'Vi ne obstajate. Nam je vseeno, kaj se z vami dogaja.' To je pravo sporočilo vlade.«
Nizke plače
V času stavke so nekateri mediji objavili seznam 50 najbolje plačanih v vzgoji in izobraževanju. Nekatere plače so bile objavljene za dva meseca skupaj, nekaj je bilo poračunov, seznam je povzročil veliko škode, čeprav so tisti, ki so se znašli na njem, pojasnili, da podatki niso pravi, je dejal Štrukelj. Dodal je primerjavo: »Povprečna plača v slovenski vojski od vojakov do tistih na vrhu je 2643 evrov bruto. Povprečna plača učiteljev, učiteljic in drugih strokovnih delavcev v osnovnih in srednjih šolah je 2542 evrov. Poleg tega je v Slovenski vojski več kot 70 odstotkov zaposlenih s četrto ali peto stopnjo izobrazbe, medtem ko ima več kot 90 odstotkov učiteljev in drugih strokovnih delavcev univerzitetno izobrazbo.«
Poudaril je, da gre za podcenjevanje pedagoškega dela: »To kaže na zavestno zniževanje pomembnosti javnega izobraževanja v Sloveniji. V mandatu te vlade ni bilo o javnem izobraževanju, kot zelo kakovostnem v primerjavi z javnim izobraževanjem v drugih evropskih državah, rečenega tako rekoč ničesar. Nizke, slabše plače so kolateralna škoda, najpomembnejši cilj je marginalizacija javnega izobraževanja.«
