Šolska tekmovanja v zadnji triadi niso ključna le zaradi dodatnih točk pri vpisu v srednjo šolo, ampak tudi zaradi pridobivanja Zoisovih štipendij. Učenci so bili letos v zelo neenakopravnem položaju, saj so nekatera tekmovanja potekala na daljavo, druga pa ne in so otroci v karanteni, čeprav zdravi, ostali brez možnosti, da pridobijo štipendijo. Poleg tega štejejo le dosežki na tekmovanjih, ki so sofinancirana iz javnih sredstev, katera to bodo, pa še ni znano, saj je zavod za šolstvo razpis objavil šele v petek.

»Devetošolci so že v šoli zbombardirani z ocenjevanji, spraševanji, testi, sploh odkar so se spet vrnili v učilnice po šolanju na domu. Potem so tu še tekmovanja, za katera se sploh ne ve, ali bodo upoštevana pri točkovanju za štipendijo. Tekmovanja v lanskem letu zaradi epidemije niso štela, zato jim ostanejo samo uvrstitve iz 7. razreda, ko se sploh še niso resno udeleževali tekmovanj. In seveda letošnje uvrstitve, ki jih ogrožajo morebitne odrejene karantene, datuma pa se prekrivata,« je ogorčena mati devetošolca.



Pravih rešitev nima nihče od pristojnih. Z ministrstva za izobraževanje odgovarjajo, da bo večina tekmovanj sicer izvedenih, da pa je nekaj tekmovalnih komisij ocenilo, da izvedba v nepredvidljivih okoliščinah ni mogoča. A težav je bilo na terenu veliko. Poleg že omenjenih primerov so nekateri organizatorji tekmovanje pripravili dvakrat in imeli drugič povsem enak test kot prvič ali pa sta bila testa različna in je bil eden precej težji od drugega. Z ministrstva odgovarjajo, da navodila organizatorjem, da bi bila zagotovljena pravičnost tekmovanj, ne bi bila smiselna: »Organizatorji imajo različne danosti za prilagoditve. Smo pa bili v stiku s posameznimi organizatorji.«
 

Nujne spremembe

Tekmovanja so bila sicer že prej zelo nepravična, na kar je opozorilo tudi računsko sodišče. Veliko je odvisno od posameznih učiteljev. Nekateri svoje učence pripravljajo vse leto, drugi zadnja dva tedna pred tekmovanjem, po vseh šolah vseh tekmovanj sploh ni. Na nekatera pride več deset tisoč učencev, na druge zgolj nekaj sto in je konkurenca precej manjša ter lažja pot do zlatih priznanj, ki so pot do štipendije. Včasih je za štipendijo treba le najti ustrezno tekmovanje.



Na nepravičnost že več let opozarjajo tudi ravnatelji. Ravnatelj šentjurske OŠ Hruševec Robert Gajšek meni, da bi morali šolska tekmovanja temeljito prevetriti: »Za tem so močni lobiji. Kotizacije prinesejo več kot 100.000 evrov in nekaterim organizatorjem znanje ni pomembno. Si pa noben minister ne upa preveč dregati, ker se vedno sproži plaz. Poleg tega tekmovanja kažejo smer izobraževanja. In zdaj nam smer očitno kažejo različna društva. Učitelj, ki je mentor na nekem tekmovanju, bo dobil za to višjo plačo in potem še višjo pokojnino. Torej denar do smrti zaradi nekega tekmovanja, ki ga je postavilo društvo.«



Ministrstvo za izobraževanje z novim pravilnikom o sofinanciranju tekmovanj rešuje vsaj težavo razpisa. Do zdaj se je o tem, katero tekmovanje bo sofinancirano iz javnih sredstev, vedno odločalo za nazaj, ko so bila tekmovanja že izvedena, tekmovalci pa sploh niso vedeli, katero tekmovanje bo štelo za pridobitev Zoisove štipendije. Tako bo, kot kaže, samo še letos, saj bo po novem pravilniku razpis pripravljalo ministrstvo in ne več zavod za šolstvo. Z ministrstva odgovarjajo, da je razpis za leto 2021/2022 že v pripravi in bo predvidoma objavljen junija.