Tokrat nas bodo ogradili Srbi
Izbran je dobavitelj za 40 kilometrov panelne ograje, ki jo bomo namesitli na meji s Hrvaško. Njegovi lanski letni prihodki so nižji od vrednosti posla, ki ga je podjetje iz Srbije dobilo v Sloveniji.
Odpri galerijo
Tako je ograja postavljena pri Razkrižju. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Ljubljana – Skupna vrednost javnega naročila je 4,8 milijona evrov, izbrani ponudnik pa je beograjsko podjetje LEGI-SGS. Rok za pritožbo neizbranih ponudnikov je začel teči danes. Rok za vložitev zahtevka za revizijo se izteče 23. julija.
Javno dostopni podatki iz registrov v Srbiji in Nemčiji kažejo, da so lanski prihodki podjetja v Srbiji znašali okoli 2,9 milijona evrov. Kar pomeni, da je posel za Slovenijo skoraj dvakrat večji od njegovih lanskih prihodkov. Čisti dobiček je lani znašal 33 tisoč evrov. Lechtenbohmer ima več podobnih družb v Evropi. Matična družba v Nemčiji je imela predlani 26,3 milijona evrov prihodkov od prodaje in 287 tisoč evrov čistega dobička.
V javnem naročilu ministrstva za javno upravo je kot razlog za nabavo novih kilometrov panelne ograje, s katero je našo državo sicer začela najprej z rezilno žico ograjevati že vlada Mira Cerarja, zapisana tale obrazložitev javnega naročila: »Zaradi reševanja problematike nezakonitih prehodov državne meje ter preprečevanja ogroženosti zdravja in varnosti ljudi ter zavarovanja premoženja. Nezakonite migracije čez državno mejo z Republiko Hrvaško naraščajo, izrazito v zadnjih dveh mesecih. Pričakovati je, da bo trend migracij še rasel. Zaradi tega je na nujnih mestih za uspešno preprečitev nezakonitih migracij treba čim prej postaviti dodatne tehnične ovire.«
Ministrstvo je sicer razpisalo dve javni naročili, za dobavo stebrov in sidrnih vijakov ter montažo panelne ograje v vrednosti skoraj 273.000 evrov, ki ga je dobilo omenjeno podjetje iz Beograda. Na ta razpis so se prijavili štirje ponudniki. Tudi glavni razpis, vreden 4,5 milijona evrov, je dobil LEGI-SGS, poleg njega se je na razpis prijavilo še pet slovenskih podjetij, tudi verjetno najbolj znano Ograje Kočevar iz Prebolda.
Podjetja Minis ni med njimi, na razpis se tudi ne more prijaviti. V nasprotju s preteklimi razpisi je ta potekal transparentno in prav nič skrit očem javnosti. Šele spomladi letos je bilo namreč po skoraj treh letih in pol konec skrivalnic okoli tega, koliko sta nas stali rezilna žica in panelna ograja, s katero je Cerarjeva vlada ogradila Slovenijo ob začetku begunskega vala.
Do tedaj zaupne pogodbe so med drugim razkrile, da je relativno neznano podjetje Minis iz Žalca s tem poslom dobro zaslužilo, in to brez tveganja. Spomnimo – pogodbe, ki sta jih v imenu gospodarske družbe Minis sklenila Bojan Plohl in Anton Zakrajšek kot direktor Zavoda za blagovne rezerve, so bile označene s stopnjo tajnosti interno. Javnost tako ni imela dostopa do vsebine pogodb, za Minis pa se je kasneje tudi razkrilo, da je imel sedež podjetja v istem objektu kot lokalna, tedaj vladajoča SMC.
Prva pogodba med državo oziroma Zavodom za blagovne rezerve in podjetjem Minis je bila podpisana 24. novembra 2015. S to prodajno pogodbo je Zavod od podjetja Minis za 1,2 milijona evrov kupil 28.000 kolutov spiralne raztegljive varnostne žične ograje oziroma rezilne žice, temu pa je sledil nakup panelne ograje. Rok za dobavo žice je bil 20. december 2015, v primeru 70-odstotnega avansa pa kar isti dan, 24. novembra torej.
To bi lahko bil, so tedaj pisali mediji, dokaz, da je šlo za neobičajno pogodbo, saj je tolikšno količino materiala težko dobaviti še isti dan, ne da bi za sklenitev pogodbe vedel prej. Brez zagotovila Zavoda za blagovne rezerve, da bo posel res sklenjen, bi za Minis to naročilo predstavljalo popoln poslovni polom. Se je pa podjetje po tistem precej finančno okrepilo.
»Nikoli nismo rekli, da migrantskega problema ni. Nasprotno, je, zlasti skozi tihotapske združbe. Treba je okrepiti policijo, ki bo tudi okrepila tehnično opremo,« je po srečanju z županom Ilirske Bistrice Emilom Rojcem pred dvema dnevoma dejal premier Marjan Šarec. »Ne moremo pa privoliti v strašenja, ki so politično motivirana.« Šarec je pri tem napovedal povečano število policistov in vojakov. Nakupujejo pa tudi brezpilotne letalnike za nadzor in panelne ograje, »kjer bo to še potrebno«, je dejal Šarec.
Kje natančno bodo ograjo postavili, na ministrstvu za notranje zadeve ne razkrivajo. Kot so pojasnili, postavitev začasnih tehničnih ovir poteka skladno s sprejetim načrtom, ki je označen s stopnjo tajnosti, zato podrobnejših informacij ne morejo posredovati. So pa zatrdili, da jih postavljajo tam, kjer je to nujno potrebno zaradi preprečitve nezakonitih prehodov državne meje in zavarovanja ljudi in premoženja, na nekaterih območjih pa jih zamenjujejo zaradi poškodovanja. "Konkretno kdaj, kje in v kakšnem obsegu, pa se odloča na podlagi konkretnih ocen in predlogov slovenske policije," so dodali.
Javno dostopni podatki iz registrov v Srbiji in Nemčiji kažejo, da so lanski prihodki podjetja v Srbiji znašali okoli 2,9 milijona evrov. Kar pomeni, da je posel za Slovenijo skoraj dvakrat večji od njegovih lanskih prihodkov. Čisti dobiček je lani znašal 33 tisoč evrov. Lechtenbohmer ima več podobnih družb v Evropi. Matična družba v Nemčiji je imela predlani 26,3 milijona evrov prihodkov od prodaje in 287 tisoč evrov čistega dobička.
V javnem naročilu ministrstva za javno upravo je kot razlog za nabavo novih kilometrov panelne ograje, s katero je našo državo sicer začela najprej z rezilno žico ograjevati že vlada Mira Cerarja, zapisana tale obrazložitev javnega naročila: »Zaradi reševanja problematike nezakonitih prehodov državne meje ter preprečevanja ogroženosti zdravja in varnosti ljudi ter zavarovanja premoženja. Nezakonite migracije čez državno mejo z Republiko Hrvaško naraščajo, izrazito v zadnjih dveh mesecih. Pričakovati je, da bo trend migracij še rasel. Zaradi tega je na nujnih mestih za uspešno preprečitev nezakonitih migracij treba čim prej postaviti dodatne tehnične ovire.«
4,8
milijona evrov je vredno skupaj tokratno naročili za nabavo ograje na meji s Hrvaško
Slovenski ponudniki pogoreli
milijona evrov je vredno skupaj tokratno naročili za nabavo ograje na meji s Hrvaško
Ministrstvo je sicer razpisalo dve javni naročili, za dobavo stebrov in sidrnih vijakov ter montažo panelne ograje v vrednosti skoraj 273.000 evrov, ki ga je dobilo omenjeno podjetje iz Beograda. Na ta razpis so se prijavili štirje ponudniki. Tudi glavni razpis, vreden 4,5 milijona evrov, je dobil LEGI-SGS, poleg njega se je na razpis prijavilo še pet slovenskih podjetij, tudi verjetno najbolj znano Ograje Kočevar iz Prebolda.
Podjetja Minis ni med njimi, na razpis se tudi ne more prijaviti. V nasprotju s preteklimi razpisi je ta potekal transparentno in prav nič skrit očem javnosti. Šele spomladi letos je bilo namreč po skoraj treh letih in pol konec skrivalnic okoli tega, koliko sta nas stali rezilna žica in panelna ograja, s katero je Cerarjeva vlada ogradila Slovenijo ob začetku begunskega vala.
Zakaj vlada kupuje nove kilometre ograjeZaradi reševanja problematike nezakonitih prehodov državne meje ter preprečevanja ogroženosti zdravja in varnosti ljudi ter zavarovanja premoženja. Nezakonite migracije čez državno mejo z Republiko Hrvaško naraščajo, izrazito v zadnjih dveh mesecih.
Do tedaj zaupne pogodbe so med drugim razkrile, da je relativno neznano podjetje Minis iz Žalca s tem poslom dobro zaslužilo, in to brez tveganja. Spomnimo – pogodbe, ki sta jih v imenu gospodarske družbe Minis sklenila Bojan Plohl in Anton Zakrajšek kot direktor Zavoda za blagovne rezerve, so bile označene s stopnjo tajnosti interno. Javnost tako ni imela dostopa do vsebine pogodb, za Minis pa se je kasneje tudi razkrilo, da je imel sedež podjetja v istem objektu kot lokalna, tedaj vladajoča SMC.
Tokrat se skrivalnic pri nabavi ograje niso šli; naročilo je bilo izpeljano v okviru ministrstva za javno upravo, ki ga vodi Rudi Medved FOTO: Leon Vidic/Delo
Prva pogodba med državo oziroma Zavodom za blagovne rezerve in podjetjem Minis je bila podpisana 24. novembra 2015. S to prodajno pogodbo je Zavod od podjetja Minis za 1,2 milijona evrov kupil 28.000 kolutov spiralne raztegljive varnostne žične ograje oziroma rezilne žice, temu pa je sledil nakup panelne ograje. Rok za dobavo žice je bil 20. december 2015, v primeru 70-odstotnega avansa pa kar isti dan, 24. novembra torej.
To bi lahko bil, so tedaj pisali mediji, dokaz, da je šlo za neobičajno pogodbo, saj je tolikšno količino materiala težko dobaviti še isti dan, ne da bi za sklenitev pogodbe vedel prej. Brez zagotovila Zavoda za blagovne rezerve, da bo posel res sklenjen, bi za Minis to naročilo predstavljalo popoln poslovni polom. Se je pa podjetje po tistem precej finančno okrepilo.
Kdo je izbrani dobaviteljSrbsko podjetje ima na svoji spletni strani zapisano, da je njegovo matično podjetje nastalo leta 1949 v Nemčiji, leta 2005 pa je v Beogradu ustanovilo svoje predstavništvo, ki iz srbske prestolnice pokriva še Hrvaško, BiH, Črno goro, Makedonijo in Bolgarijo. Srbska družba je v večinski nemški lasti. 63 odstotni lastnik je Nemec Norbert Lechtenbohmer, preostanek ima direktor družbe
Sebastijan Babić.
LEGI-SGS je sicer oddal drugo najcenejšo ponudbo, za več kot milijon evrov nižjo je v višini 3,2 milijona evrov oddalo podjetje CVP gradbeništvo in storitve, najvišjo pa Ograje Kočevar, ki bi panelno ograjo prodalo za 5,6 milijona evrov.
Sebastijan Babić.
LEGI-SGS je sicer oddal drugo najcenejšo ponudbo, za več kot milijon evrov nižjo je v višini 3,2 milijona evrov oddalo podjetje CVP gradbeništvo in storitve, najvišjo pa Ograje Kočevar, ki bi panelno ograjo prodalo za 5,6 milijona evrov.
»Nikoli nismo rekli, da migrantskega problema ni. Nasprotno, je, zlasti skozi tihotapske združbe. Treba je okrepiti policijo, ki bo tudi okrepila tehnično opremo,« je po srečanju z županom Ilirske Bistrice Emilom Rojcem pred dvema dnevoma dejal premier Marjan Šarec. »Ne moremo pa privoliti v strašenja, ki so politično motivirana.« Šarec je pri tem napovedal povečano število policistov in vojakov. Nakupujejo pa tudi brezpilotne letalnike za nadzor in panelne ograje, »kjer bo to še potrebno«, je dejal Šarec.
Kje natančno bodo ograjo postavili, na ministrstvu za notranje zadeve ne razkrivajo. Kot so pojasnili, postavitev začasnih tehničnih ovir poteka skladno s sprejetim načrtom, ki je označen s stopnjo tajnosti, zato podrobnejših informacij ne morejo posredovati. So pa zatrdili, da jih postavljajo tam, kjer je to nujno potrebno zaradi preprečitve nezakonitih prehodov državne meje in zavarovanja ljudi in premoženja, na nekaterih območjih pa jih zamenjujejo zaradi poškodovanja. "Konkretno kdaj, kje in v kakšnem obsegu, pa se odloča na podlagi konkretnih ocen in predlogov slovenske policije," so dodali.
