Tonin: Slovenija za zdaj ne razmišlja o pošiljanju orožja v Ukrajino
Slovenija v nasprotju z nekaterimi drugimi članicami severnoatlantskega zavezništva ne kaže izrazite želje po aktivnejšem vpletanju v ukrajinsko krizo. To je bilo razbrati tudi iz besed obrambnega ministra Mateja Tonina, čigar srečanje z britanskim kolegom Benom Wallaceom je danes minilo v senci zaostrenega položaja na vzhodu Evrope.
»Za zdaj ne razmišljamo o temu, da bi pošiljali opremo ali orožje v Ukrajino,« je povedal slovenski obrambni minister, kot argument za to pa navedel »omejene zmožnosti absorpcije« opreme, ki jo ukrajinske sile prejemajo od drugih zaveznikov.
Minister je pri tem zagotovil, da je Slovenija »kredibilna članica Nata« in poudaril, da slovenski vojaki trenutno sodelujejo v Natovi misiji Okrepljena prednja prisotnost v Latviji. Slovenija po njegovih besedah želi v prihodnosti povečati število svojih vojakov v omenjeni misiji. »Z junijem se našemu kontingentu pridružujejo tudi severnomakedonski kolegi in to je najboljši odgovor Nata v smislu odvračalne politike do Rusije.«
Pomen odvračanja Rusije in dialoga z njo
»Ključno se mi zdi, da Putinu v okviru zavezništva Nato pošljemo zelo jasno in nedvoumno sporočilo, da je cena vojne preprosto previsoka,« je poudaril slovenski minister, rekoč, da bi morebitno agresivno vedenje Rusije pomenilo še več Natovih vojakov ob njenih mejah. Slovenija je vesela, da se v zadnjih dneh krepi dialog z Rusijo na vseh ravneh. »Dokler se bo Rusija pogovarjala z Zahodom, do takrat bo upanje, da preprečimo vojno,« je poudaril Tonin.
Ključno sporočilo obeh ministrov je bilo, da bi eskalacija krize imela velike posledice tako za Rusijo kot za Evropo. Tonin je pri tem poudaril, da je v Ukrajini »vsekakor boljši slabši mir kot pa dobra vojna«. V primeru napada bi med drugim poskočile cene hrane in energije, povečali bi se tudi migracijski tokovi. »Domnevamo, da bi veliko Ukrajincev zapustilo državo v primeru večje ruske invazije,« je opozoril britanski obrambni minister Wallace. Tudi zato je po njegovem treba vložiti vse napore v odvračanje Rusije, pa tudi v dialog z njo.
Zahodni Balkan v senci Ukrajine
Britanski gost, ki se je v okviru svoje turneje ustavil še v Zagrebu in Budimpešti, se je s slovenskim kolegom pogovarjal tudi o zaostrenih razmerah na Zahodnem Balkanu, zlasti v Bosni in Hercegovini, na katero v času, ko so vse oči uprte v Ukrajino, »ne smemo pozabiti«. »Nadvse pomembno je, da Zahodni Balkan ne zaide s poti stabilnosti,« je poudaril Wallace.
Srečanje je bilo priložnost tudi za pogovor o dvostranskem sodelovanju. Ministra sta tako napovedala okrepitev sodelovanja med obrambnima industrijama obeh držav in tudi sodelovanje na področju vojaških vaj.
