Tožba v primeru neimenovanja evropskih delegiranih tožilcev zavržena
Za začetek in tek upravnega spora morajo biti namreč izpolnjene procesne predpostavke, ki jih sodišče preizkuša v predhodnem preizkusu tožbe.
Odpri galerijo
Ob obravnavani odločitvi se upravno sodišče ni opredelilo do različnih stališč strank v postopku o pravni naravi sklepa, torej ali je sklep vlade upravni akt, kot zatrjujeta tožnika, ali ne, kot zatrjuje vlada. FOTO: Ljubo Vukelič/Delo
Upravno sodišče je s sklepom zavrglo tožbo o (ne)imenovanju evropskih delegiranih tožilcev, ki sta jo vložila kandidata za evropska delegirana tožilca Tanja Frank Eler in Matej Oštir. Ker niso bile izpolnjene procesne predpostavke, je zavrglo tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe.
V obravnavani zadevi tožnikoma sklep vlade, s katerim so pravosodnemu ministrstvu naložili ponovitev postopka, namreč ni bil vročen, zato sta tožnika tožbo vložila preuranjeno, so še zapisali na upravnem sodišču.
Oba izbrana kandidata sta sicer tako od vlade kot od pravosodnega ministrstva zahtevala vročitev sklepa, vendar ga nista dočakala. Glede pridobivanja upravnih aktov je sodišče spomnilo, da lahko tožnik s tožbo zaradi molka organa zahteva vročitev upravnega akta. Opozorilo pa je še, da medtem ko tožnika zatrjujeta, da je sklep vlade upravni akt, vlada to zavrača. Do tega pa se sodišče ni opredelilo.
Tožnika se lahko na danes objavljeno odločitev še pritožita.
Pojasnila vlade in pravosodnega ministrstva, ali bodo o sklepu vlade, ki je sicer usmerjen na ministrstvu za pravosodje, oziroma neizboru sploh obvestili Frank Elerjevo in Oštirja, še pričakujemo.
Na pravosodnem ministrstvu, ki ga vodi Marjan Dikaučič, se bodo predvidoma odzvali pisno, a kot je pojasnil evropski komisar Didier Reynders na Brdu pri Kranju, bo s slovensko vlado kot Dikaučičem govorili tudi o tem, zakaj ni bilo mogoče izvesti imenovanja evropskih delegiranih tožilcev iz Slovenije. Poleg tega bodo govorili o tem, kako bo potekal nov transparenten postopek za predlaganje novega kandidata. Na koncu bo dogovor s slovensko vlado in glavno tožilko evropskega javnega tožilstva Lauro Kövesi, je dejal.
»Upam, da se bo ta postopek zgodil kmalu, ker je treba to storiti pravočasno,« je povedal in poudaril, da je namreč zelo pomembno, da Slovenija, tudi v luči prevzema predsedovanja svetu EU, povsem spoštuje uredbo o evropskem javnem tožilstvu.
V obravnavani zadevi tožnikoma sklep vlade, s katerim so pravosodnemu ministrstvu naložili ponovitev postopka, namreč ni bil vročen, zato sta tožnika tožbo vložila preuranjeno, so še zapisali na upravnem sodišču.
Oba izbrana kandidata sta sicer tako od vlade kot od pravosodnega ministrstva zahtevala vročitev sklepa, vendar ga nista dočakala. Glede pridobivanja upravnih aktov je sodišče spomnilo, da lahko tožnik s tožbo zaradi molka organa zahteva vročitev upravnega akta. Opozorilo pa je še, da medtem ko tožnika zatrjujeta, da je sklep vlade upravni akt, vlada to zavrača. Do tega pa se sodišče ni opredelilo.
Tožnika se lahko na danes objavljeno odločitev še pritožita.
Pojasnila vlade in pravosodnega ministrstva, ali bodo o sklepu vlade, ki je sicer usmerjen na ministrstvu za pravosodje, oziroma neizboru sploh obvestili Frank Elerjevo in Oštirja, še pričakujemo.
Na pravosodnem ministrstvu, ki ga vodi Marjan Dikaučič, se bodo predvidoma odzvali pisno, a kot je pojasnil evropski komisar Didier Reynders na Brdu pri Kranju, bo s slovensko vlado kot Dikaučičem govorili tudi o tem, zakaj ni bilo mogoče izvesti imenovanja evropskih delegiranih tožilcev iz Slovenije. Poleg tega bodo govorili o tem, kako bo potekal nov transparenten postopek za predlaganje novega kandidata. Na koncu bo dogovor s slovensko vlado in glavno tožilko evropskega javnega tožilstva Lauro Kövesi, je dejal.
»Upam, da se bo ta postopek zgodil kmalu, ker je treba to storiti pravočasno,« je povedal in poudaril, da je namreč zelo pomembno, da Slovenija, tudi v luči prevzema predsedovanja svetu EU, povsem spoštuje uredbo o evropskem javnem tožilstvu.
