Policija ugotovila več deset kršitev

Policija je do včerajšnjega popoldneva ugotovila več deset kršitev vladnega odloka, ki prinaša nujne omejitve, a način njegovega sprejetja je sporen.
Fotografija: Prepoved gibanja in zbiranja je precej lažje upoštevati na podeželju kot v mestih in večjih naseljih. Uvajanje reda pa je v nekaterih trgovinah že povzročilo vročo kri. FOTO: Matej Družnik/Delo
Odpri galerijo
Prepoved gibanja in zbiranja je precej lažje upoštevati na podeželju kot v mestih in večjih naseljih. Uvajanje reda pa je v nekaterih trgovinah že povzročilo vročo kri. FOTO: Matej Družnik/Delo

Ljubljana – Policisti po vsej Sloveniji v teh dneh opozarjajo prebivalce, naj spoštujejo vladni odlok o prepovedi gibanja in zbiranja. Za izrekanje glob je zadolžen zdravstveni inšpektorat, s katerim policija sodeluje, policijo pa o domnevnih kršiteljih nekateri precej vestno obveščajo. Glede na vse večje število okuženih in obolelih je ukrep omejevanja stikov nujen. Ustavni pravniki pa se vendarle sprašujejo, ali bi morda vlada svoj odlok morala sprejemati z bolj tresočo roko.

Vladni odlok o začasni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih večina prebivalcev upošteva, ugotavlja zdravstveni inšpektorat, ki je po zakonu o nalezljivih boleznih edini pristojen, da izdaja globe. Te znašajo od 41,73 do 417,29 evra, do včeraj so od policije prejeli 50 predlogov za uvedbo prekrškovnih postopkov. Minuli konec tedna so kršitelje na terenu opozarjali policisti in ponekod tudi občinski redarji. Policisti lahko izdajo globo, če kršitelj ne upošteva njihovih opozoril in ne preneha s kršitvami. Ta globa znaša od 333 do 625 evrov.

Policisti se odzovejo na vsak klic zaskrbljenih občanov. Četudi se izkaže, da je bila skupina ljudi dejansko štiričlanska družina na sprehodu, kot se je konec tedna zgodilo v celjskem Medlogu. Še vedno pa se najdejo tudi taki, ki se v času prepovedi družijo, kot je bila skupina enajstih ljudi, ki so v Mozirju popivali. Vodja sektorja za odnose z javnostmi Policije Vesna Drole je odgovorila, da namen nadzora ni kaznovanje ljudi in polnjenje proračuna, »ampak upoštevanje priporočil strokovnjakov, zakonov in odlokov, ki odrejajo ukrepe za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni. Opozorila ljudje praviloma upoštevajo. Bodo pa policisti v primeru zaznave izrazite malomarnosti oziroma naklepne ignorance ukrepov dosledno izvedli prekrškovne oziroma kazenske postopke v zvezi s kaznivim dejanjem širjenja nalezljive bolezni.« Za to kaznivo dejanje je zagroženo do pet let zapora.

Policija preveri vsako prijavo, četudi se izkaže, da gre le za sprehajalce iz iste družine in gospodinjstva. FOTO: Uroš Hočevar
Policija preveri vsako prijavo, četudi se izkaže, da gre le za sprehajalce iz iste družine in gospodinjstva. FOTO: Uroš Hočevar


Kje je minister za zdravje?


Ne glede na to, kako nujni so bili ukrepi in ali morajo biti tako drastični, se ustavni pravniki sprašujejo o postopku sprejemanja odloka. Vlada ga je sprejela na podlagi 2. in 20. člena zakona o vladi ter 39. člena zakona o nalezljivih boleznih. Asistent na katedri za ustavno pravo na ljubljanski pravni fakulteti Marjan Kos poudarja, da ne nasprotuje ali zanika strokovne utemeljenosti ukrepov za omejitev širjenja virusa, se pa sprašuje o ustreznosti pravne podlage za sprejemanje odlokov: »Zakon o vladi v 2. členu določa samo splošno pristojnost izdaje predpisov, sprožitev mehanizma iz 8. odstavka 20. člena [odločitev o izvajanju kriznega upravljanja] pa predvideva odločitev vlade na predlog pristojnega ministra, torej ministra za zdravje. Po javno dostopnih informacijah taka odločitev ni bila sprejeta. Prav tako zakon o nalezljivih boleznih v 39. členu določa, da predvidene ukrepe sprejme minister za zdravje, ki o tem obvesti vlado, državni zbor in javnost. Argument, da je minister prav tako del vlade, ob tako izrecnem zapisu njegovih pristojnosti, ni povsem prepričljiv, sploh ker pri glasovanju na vladi lahko pride do preglasovanja.«

Kos je dodal, da dopušča možnost, »da javnosti niso znane vse informacije o sprejemanju opisanih odločitev, kar seveda postavlja povsem drugo vprašanje«. Z ministrstva za zdravje nam včeraj niso odgovorili, ali je bil res minister tisti, ki je tovrstne ukrepe sprejel oziroma predlagal.


Možni posegi v človekove pravice


Kos pravi, da so bili v zadnjem času sprejeti ukrepi, ki močno posegajo v človekove pravice posameznikov. V teh primerih je treba biti previden: »Skladno z ustavnosodno doktrino so takšni ukrepi upravičeni le, če so strogo sorazmerni s ciljem, ki ga zasledujejo. Invazivni ukrepi sami po sebi torej niso protiustavni, je pa nujno, da so vzroki za sprejetje teh ukrepov ustrezno strokovno utemeljeni. Bolj ko je ukrep invaziven, jasnejši morajo biti razlogi za njegovo sprejetje oziroma uveljavitev.«

Tudi nekateri župani, ki so, denimo, še pred vladnim odlokom zaprli gostinske in druge storitvene lokale, niso ravnali skladno s pristojnostmi, je jasen Kos. »Tudi hiter pregled navedenih pravnih podlag v sprejetih odredbah občin kaže, da izrecne podlage za take ukrepe županov ni, saj so tam navedene pravne podlage presplošne ali pa povsem napačne,« pravi.

Vse navedeno ne pomeni, da odloki niso potrebni, sploh če se ozremo v Italijo. A prav v tem času mora biti transparentnost delovanja oblasti še večja, pravi Kos: »Še posebno če se sprejemajo ukrepi, ki močno omejujejo pravice posameznikov. Tudi z vidika legitimnosti oblasti je ključno, da so ukrepi sprejeti transparentno in da je javnosti ustrezno pojasnjeno, zakaj je sprejetje takih ukrepov nujno.«

Komentarji: