V nadaljevanju preberite:
Število otrok priseljencev v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah narašča. Pred desetimi leti je bilo v osnovnih šolah 4097 učencev s tujim državljanstvom, v prejšnjem šolskem letu že 16.636. Prvo leto jim pripadajo dodatne ure slovenščine, a jih je po navedbah šolnikov veliko premalo, številni otroci tako v šoli le sedijo in čakajo, da pouk, ki ga ne razumejo, mine.
Svetovalna služba OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica je v pismu zapisala, da imajo na šoli 20 odstotkov učencev priseljencev, in predlagali so, da bi tujce bolj enakomerno porazdelili po šolah. Le tako bi jim namreč lahko omogočili pomoč, ki jo ob prihodu v Slovenijo potrebujejo. Razlika je namreč, ali ima učitelj v razredu enega ali deset tujcev iz različnih držav, vsakega s svojo kulturo, jezikom in stisko.
Težave, ki jih opažajo po vseh šolah, so, da veliko otrok tudi po nekaj letih bivanja v Sloveniji še vedno ne zna slovenščine, da bi lahko dosegali zahtevane minimalne standarde. Ravnatelji priznavajo, da to vodi v nižanje standardov, da otroci kljub neznanju napredujejo v višji razred ali pa večkrat ponavljajo isti razred in šole velikokrat sploh ne zaključijo. Starši večinoma ne znajo slovensko, družine tudi med letom odhajajo v matično državo za dalj časa, otroci tako zamujajo dragocene ure slovenščine. Teh bi moralo biti bistveno več, opozarjajo šolniki. Pogrešajo sistemski pristop, ki bi omogočil pravo pravico do šolanja vsem otrokom, ne glede na državljanstvo.
