Umrla je zgodovinarka Milica Kacin Wohinz
V starosti 91 let je umrla zgodovinarka Milica Kacin Wohinz, poroča Primorski dnevnik. Doktorica zgodovinskih znanosti je večino svojih raziskav posvetila primorskim Slovencem, zlasti njihovemu preganjanju za časa fašizma. Kariero je izoblikovala na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani, nekaj let je bila tudi njegova direktorica.
Svoje raziskovalno delo je posvetila zgodovini Primorske in Istre, predvsem v obdobju, ki je bilo za primorske Slovence najtežje v vsej zgodovini – obdobju fašističnega nasilja in silovite raznarodovalne politike. Njena dela temeljijo na virih, zbranih predvsem v italijanskih arhivih. Med letoma 1993 in 2000 je bila sopredsednica zgodovinsko-kulturne komisije, ki sta jo imenovali slovenska in italijanska vlada. Poročilo Slovensko-italijanski odnosi 1889–1956 je bilo večkrat objavljeno v obeh državah.
Zazrtost v zgodovino Primorske že od diplome na ljubljanski univerzi
Že med študijem na ljubljanski univerzi se je leta 1957 zaposlila v arhivu CK ZKS, kjer je raziskovala zgodovino mladinskega gibanja v Sloveniji med narodnoosvobodilnim bojem. Leta 1958 je diplomirala z nalogo, v kateri je obravnavala Svobodno tržaško ozemlje, in naslednje leto začela delati na novoustanovljenem Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani.
Doktorirala je leta 1970 s temo Politične stranke in Slovenci v Julijski krajini v dobi italijanske okupacije. Inštitut, ki se je kasneje preimenoval v Inštitut za novejšo zgodovino in kjer je bila zaposlena do upokojitve, je v letih 1979–1983 kot direktorica tudi vodila.
Poleg številnih znanstvenih in strokovnih razprav je napisala več monografij, med katerimi so bile najbolj odmevne Primorski Slovenci pod italijansko zasedbo 1918–1921 (1972), Narodno-obrambno gibanje primorskih Slovencev 1921–1928 (1977), Prvi antifašizem v Evropi: Primorska 1925–1935 (1990) ter v soavtorstvu z Marto Verginella Primorski upor fašizmu 1920–1941 (2008) in z Jožetom Pirjevcem Zgodovina Slovencev v Italiji 1866–2000 (2000).
Pri Goriški Mohorjevi družbi je izšla tudi knjiga Dnevniki, pisma, spomini iz dveh svetovnih vojn, v kateri je zbrala zapise svojega očeta Dominika Kacina.
»Ne le s svojim odličnim znanstvenim opusom, ki je vreden spoštovanja tako po obsegu kot svoji sporočilnosti, temveč tudi zaradi osebnostne integritete, s katero se je uveljavila doma in v tujini kot ena od vodilnih intelektualk svoje dobe, je dr. Milica Kacin Wohinz pustila trajen pečat v humanistiki in v celotni slovenski družbi,« je leta 2018 zapisal odbor za podelitev Zoisovih nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti, ko ji je podelil Zoisovo nagrado za življenjsko delo.
Še pred tem, leta 2000, ji je tedanji predsednik Slovenije Milan Kučan za zasluge, dosežene v znanstvenem in strokovnem delu, podelil častni znak svobode Republike Slovenije.
