Upreti se znamo klopom in prahu, le alkoholu ne
Zdravje po občinah: Slovenci manj umiramo in manj je predebelih otrok, pijemo pa še vedno preveč.
Odpri galerijo
Zdravje Slovencev niha, najhujše zlo pa ostaja alkohol. Foto Rest Getty Images/istockphoto
Ljubljana – Zdravje Slovencev niha. Kot ugotavlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (Nijz), se zmanjšuje delež prekomerno težkih otrok in poškodovanih v transportnih nezgodah, manj je okužb s klopi, manjša je tudi umrljivost in več žensk se je odzvalo v program odkrivanja raka materničnega vratu Zora. Toda najhujše zlo ostaja – to je alkohol.
Strokovnjaki Nijz so znova posodobili podatke o zdravju Slovencev, ki jih s pomočjo 28 kazalnikov že štiri leta spremljajo od občine do občine. Če je Slovencem v primerjavi z letom 2016 uspelo izboljšati zdravstveno sliko na petih področjih, se nam nikakor ne uspe manj vdajati alkoholu. To je po oceni Nijz zaskrbljujoče, saj so posledice merljive s smrtnimi primeri in več obolelimi. Delež prometnih nesreč z alkoholizirani povzročitelji se je v primerjalnem obdobju povečal, prav tako bolezni, ki jih zdravstvo pripisuje alkoholu. Posledica je več bolnišničnih obravnav, ki jih beležijo pri prebivalcih osmih občin: v Trnovski vasi, Svetem Andražu v Slovenskih Goricah, na Jezerskem, v Dobju, Podlehniku, Škocjanu, Idriji in Kobilju.
Bolj so spodbudni podatki o otrocih, ki jim tehtnica kaže preveč. Število prekomerno hranjenih otrok se je zmanjšalo v 60 odstotkih občin, žal pa se je povečalo v drugih 40 odstotkih. V skoraj 160 občinah, kar pomeni kar tri četrtine vseh, beležijo tudi povečanje bolniške odsotnosti, ki se je na ravni Slovenije s 13,7 povečala na 15,3 dneva na zaposlenega. Za preventivnim programom Zora, kjer beležijo večjo odzivnost, zaostaja program odkrivanja raka na debelem črevesu Svit. Nanj se najbolj odzivajo v Železnikih, Gorenji vasi-Poljanah, v Škofji Loki, Mirni Peči, Cerknem in v Semiču. Na napade klopov oziroma na preventivo pred njimi bodo morali biti bolj pozorni v Loškem potoku, Vitanju, na Blokah, v Gorenji vasi-Poljanah, Kostelu, Preddvoru, Kobilju in Sodražici. V teh občinah so v zadnjih desetih letih odkrili največ primerov klopnega meningitisa. Glede klopnega meningoencefalitisa sodi Slovenija med najbolj ogrožena območja v Evropi. V zadnjem desetletju je pri nas zbolelo povprečno 250 oseb letno, največ na Gorenjskem, Koroškem in Notranjskem.
Nijz je poiskal tudi občine, kjer že pet let ne beležijo samomora. To so Kobilje, Osilnica, Kungota, Cankova, Dobrovnik, Solčava, Trzin, Velika Polana in Makole.
Nijz je letos v nabor kazalnikov dodal dva nova, ki obravnavata prekomerno prehranjenost odraslih in delež prebivalcev, ki ocenjujejo, da živijo v (pre)hrupnem okolju. Zanimiv je pogled na razlike v debelosti med statističnimi regijami. Nad povprečnimi vrednostmi so vse regije razen osrednjeslovenske, gorenjske in goriške. Skupni delež čezmerno hranjenih in debelih je bil v letu 2016 najvišji v Posavju (65-odstoten). Po deležu debelih odraslih prednjačita Zasavje in Posavje (21,7 in 21,6 odstotka), najnižji je v goriški regiji (13,6 odstotka).
Letošnja novost vpogleda v zdravstveno sliko Slovencev je tudi vpliv okolja na zdravje. V sodelovanju z Agencijo za okolje so pregledali vpliv (ne)kakovosti pitne vode, škodljivosti azbesta in prašnih delcev na zdravje ljudi, ob tem pa še vpliv vročinskih valov in ogroženost zaradi klopnega meningoencefalitisa. Onesnaženost zunanjega zraka z delci PM 10 se v Sloveniji zmanjšuje, so pa mejne vrednosti še vedno presežene. V manjših krajih, v zaprtih dolinah, zlasti zaradi individualnih kurišč, v večjih mestih zaradi prometa. Po podatkih za obdobje 2008-2017 je bil največji delež otrok v starosti do 15. leta v povprečju izpostavljen koncentracijam med 21 in 30 mikrogramov prašnih delcev na kubični meter, kar je več, kot priporoča Svetovna zdravstvena organizacija. Najpogostejši vzrok hospitalizacije otrok, mlajših od 15 let, je astma. Tveganje za njen nastanek pri otrocih, ki živijo 75 metrov od prometne ceste, je za polovico večje kot pri otrocih, ki živijo vsaj 150 metrov stran.
V Sloveniji je bilo od leta 1961 do 2015 na novo ugotovljenih 806 primerov malignega mezotelioma, enega najbolj agresivnih tumorjev, za katerim zbolevajo ljudje, ki so delali z azbestom. Leta 2015 so na novo odkrili 39 primerov, 28 oseb je
za to boleznijo umrlo.
Strokovnjaki Nijz so znova posodobili podatke o zdravju Slovencev, ki jih s pomočjo 28 kazalnikov že štiri leta spremljajo od občine do občine. Če je Slovencem v primerjavi z letom 2016 uspelo izboljšati zdravstveno sliko na petih področjih, se nam nikakor ne uspe manj vdajati alkoholu. To je po oceni Nijz zaskrbljujoče, saj so posledice merljive s smrtnimi primeri in več obolelimi. Delež prometnih nesreč z alkoholizirani povzročitelji se je v primerjalnem obdobju povečal, prav tako bolezni, ki jih zdravstvo pripisuje alkoholu. Posledica je več bolnišničnih obravnav, ki jih beležijo pri prebivalcih osmih občin: v Trnovski vasi, Svetem Andražu v Slovenskih Goricah, na Jezerskem, v Dobju, Podlehniku, Škocjanu, Idriji in Kobilju.
Kje so najbolj hudi klopi in kje že pet let ni bilo samomora?
Na napade klopov oziroma na preventivo pred njimi bodo morali biti bolj pozorni v Loškem potoku, Vitanju, na Blokah, v Gorenji vasi-Poljanah, Kostelu, Preddvoru, Kobilju in Sodražici. Foto Wikipedija
Bolj so spodbudni podatki o otrocih, ki jim tehtnica kaže preveč. Število prekomerno hranjenih otrok se je zmanjšalo v 60 odstotkih občin, žal pa se je povečalo v drugih 40 odstotkih. V skoraj 160 občinah, kar pomeni kar tri četrtine vseh, beležijo tudi povečanje bolniške odsotnosti, ki se je na ravni Slovenije s 13,7 povečala na 15,3 dneva na zaposlenega. Za preventivnim programom Zora, kjer beležijo večjo odzivnost, zaostaja program odkrivanja raka na debelem črevesu Svit. Nanj se najbolj odzivajo v Železnikih, Gorenji vasi-Poljanah, v Škofji Loki, Mirni Peči, Cerknem in v Semiču. Na napade klopov oziroma na preventivo pred njimi bodo morali biti bolj pozorni v Loškem potoku, Vitanju, na Blokah, v Gorenji vasi-Poljanah, Kostelu, Preddvoru, Kobilju in Sodražici. V teh občinah so v zadnjih desetih letih odkrili največ primerov klopnega meningitisa. Glede klopnega meningoencefalitisa sodi Slovenija med najbolj ogrožena območja v Evropi. V zadnjem desetletju je pri nas zbolelo povprečno 250 oseb letno, največ na Gorenjskem, Koroškem in Notranjskem.
Nijz je poiskal tudi občine, kjer že pet let ne beležijo samomora. To so Kobilje, Osilnica, Kungota, Cankova, Dobrovnik, Solčava, Trzin, Velika Polana in Makole.
(Pre)debeli odrasli so v Posavju in Zasavju
Po deležu debelih odraslih prednjačita Zasavje in Posavje. Getty Images/istockphoto
Nijz je letos v nabor kazalnikov dodal dva nova, ki obravnavata prekomerno prehranjenost odraslih in delež prebivalcev, ki ocenjujejo, da živijo v (pre)hrupnem okolju. Zanimiv je pogled na razlike v debelosti med statističnimi regijami. Nad povprečnimi vrednostmi so vse regije razen osrednjeslovenske, gorenjske in goriške. Skupni delež čezmerno hranjenih in debelih je bil v letu 2016 najvišji v Posavju (65-odstoten). Po deležu debelih odraslih prednjačita Zasavje in Posavje (21,7 in 21,6 odstotka), najnižji je v goriški regiji (13,6 odstotka).
Voda, azbest, PM10 in klopi
V Sloveniji je bilo od leta 1961 do 2015 na novo ugotovljenih 806 primerov malignega mezotelioma. Dejan Javornik Foto
Letošnja novost vpogleda v zdravstveno sliko Slovencev je tudi vpliv okolja na zdravje. V sodelovanju z Agencijo za okolje so pregledali vpliv (ne)kakovosti pitne vode, škodljivosti azbesta in prašnih delcev na zdravje ljudi, ob tem pa še vpliv vročinskih valov in ogroženost zaradi klopnega meningoencefalitisa. Onesnaženost zunanjega zraka z delci PM 10 se v Sloveniji zmanjšuje, so pa mejne vrednosti še vedno presežene. V manjših krajih, v zaprtih dolinah, zlasti zaradi individualnih kurišč, v večjih mestih zaradi prometa. Po podatkih za obdobje 2008-2017 je bil največji delež otrok v starosti do 15. leta v povprečju izpostavljen koncentracijam med 21 in 30 mikrogramov prašnih delcev na kubični meter, kar je več, kot priporoča Svetovna zdravstvena organizacija. Najpogostejši vzrok hospitalizacije otrok, mlajših od 15 let, je astma. Tveganje za njen nastanek pri otrocih, ki živijo 75 metrov od prometne ceste, je za polovico večje kot pri otrocih, ki živijo vsaj 150 metrov stran.
V Sloveniji je bilo od leta 1961 do 2015 na novo ugotovljenih 806 primerov malignega mezotelioma, enega najbolj agresivnih tumorjev, za katerim zbolevajo ljudje, ki so delali z azbestom. Leta 2015 so na novo odkrili 39 primerov, 28 oseb je
za to boleznijo umrlo.
